Ob vseh silnih naložbah v cestno infrastrukturo v Ljubljani je kar neverjetna zgodba iz Sostrega, kjer si krajani, vodstvo osnovne šole Sostro, starši in celo policija že desetletje prizadevajo za ureditev enega samega prehoda za pešce na križišču Litijske ceste in Ceste 13. julija. Ta prehod bi bil zelo pomemben, saj je večji del poselitve skoncentriran severno od Litijske ceste, zato mora večina krajanov s tega območja prečkati Litijsko cesto, da bi peš po Cesti 13. julija prišli do tamkajšnje osnovne šole ali pokopališča. Pred tem križiščem se nahajata tudi dve avtobusni postajališči, kar le še povečuje nevarnost, da bi pri prečkanju ceste koga zbil avtomobil.
Šolski prevoz, čeprav bi lahko pešačili
Ker je to križišče tako nevarno, so na osnovni šoli Sostro za otroke s tega območja uredili šolski prevoz, čeprav bi lahko šolarji v šolo hodili tudi peš. »Pobude za ureditev pločnika ali vsaj prehoda za pešce s Cesto 13. julija dajemo že desetletje. A vedno znova trčimo ob problem, da je cesta državna in da občina ne more narediti nič. Svet staršev je vsa ta leta dopise pošiljal tudi na ministrstvo, a spremenilo se ni nič,« pravi Mojca Pajnič Kirn, ravnateljica osnovne šole Sostro.
Ravnateljica je moči združila tudi z Brankom Šandorjem s policijske postaje Moste, ki opozarja, da je križišče Litijske ceste in Ceste 13. julija nevarno tudi zaradi blagega ovinka, kar zmanjšuje preglednost: »Zaradi ovinka je moral otrok, če je hotel pogledati levo proti Sostrem, stopiti skoraj do sredine ceste. Zato si zadnja leta z ravnateljico osnovne šole Sostro prizadevamo, da bi na tem križišču uredili prehod za pešce. Prvo pobudo sem na direkcijo za infrastrukturo poslal leta 2011, od takrat jim skoraj vsako leto pošljem novo pobudo. Upam, da se bo kaj premaknilo, še preden odidem v pokoj.«
Na direkciji obljubljajo rešitev
Ko smo se za pojasnila o nevarnem križišču obrnili na Mestno občino Ljubljana in direkcijo za infrastrukturo, smo bili deležni ravno takšnega odziva, kot sta ga omenila sogovornika. Na občini so nas brez vsakršnega pojasnila napotili na direkcijo, češ da je ta cesta državna. Na direkciji pa so nam pojasnili, da je ta cesta resda državna, ampak poteka po naselju, kjer se stvari zapletejo. Citirali so zakon: »Gradnjo prometnih površin, objektov in naprav na, ob, pod ali nad voziščem državne ceste ter ureditev prehodov za pešce v naselju, ki so potrebni zaradi pretočnosti in varnosti državne ceste, financira oziroma sofinancira občina.« Na koncu so dodali, da z Litijsko cesto trenutno nimajo nobenih načrtov.
Ko smo občino opozorili na to, da je ureditev tega križišča tudi njihova obveznost, so pojasnili, da bi bila za ureditev pločnika in prehoda za pešce potrebna celostna ureditev območja križišča. »Ker gre za posege v državno cesto, je treba pred izdelavo projektne dokumentacije izdelati projektno nalogo, ki jo mora potrditi Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo. Opravili smo tudi že terenske oglede, vendar znova poudarjamo, da je za cesto, ki je v upravljanju direkcije, odgovorna direkcija,« so poudarili na občini.
Po izmenjavi elektronskih sporočil so na direkciji omehčali stališče in povedali, da so njihovi predstavniki v preteklem tednu ponovno preverili stanje na terenu, kako bi to križišče naredili bolj varno. Tako se je direkcija za infrastrukturo odločila, da bo za problematičen odsek še v letošnjem letu naročila izdelavo idejne zasnove ureditve. V nadaljevanju pa bodo skupaj z občino dogovorjene nadaljnje aktivnosti,« pravijo na direkciji. Na to, ali bodo svojo obljubo izpolnili, bomo pozorni tudi na Dnevniku.
