V četrtni skupnosti Sostro in tamkajšnji civilni iniciativi nasprotujejo načrtom Mestne občine Ljubljana, ki namerava do kamnoloma v Sadinji vasi zgraditi novo tovarniško cesto. Sostrčani hkrati želijo, da se po več desetletjih negativnega vpliva na okolje, infrastrukturo, zasebne nepremičnine in prometno varnost zapre omenjeni kamnolom, za izkoriščanje katerega ima do leta 2021 koncesijo podjetje KPL. A pri mestni občini opozarjajo, da je bila večina bližnjih objektov zgrajenih, ko je kamnolom že obratoval.
Občina se ne zmeni za krajane
Svet četrtne skupnosti (ČS) Sostro sicer po besedah njenega predsednika Janeza Moškriča podpira predlog mestne občine o umestitvi nove ceste v Sadinjo vas, ki bo obstoječe ceste razbremenila prometa, vendar je treba najti optimalno rešitev. Kar pomeni – tako pravi Moškrič –, da cesta nikakor ne sme biti zgrajena samo za potrebe širitve kamnoloma, ampak predvsem za potrebe krajanov. »Glavni problem je ignoranca mestnih odločevalcev, ki kljub drugačnim obljubam nočejo, da bi za cesto poiskali skupno rešitev. Varianta, ki jo preigravajo na mestni občini, predvideva rekonstrukcijo le dela Ceste II. grupe odredov. Po njihovi varianti se zatem nova cesta odcepi in vodi izključno do kamnoloma. Mi pa smo zainteresirani za preureditev Ceste II. grupe odredov po vsej dolžini z na novo urejenima priključkoma na Sostrsko cesto in cesto V Češnjico,« je povedal predsednik sveta ČS Sostro.
Na mestnem oddelku za urejanje prostora pravijo, da so izdelali in med seboj primerjali več variant potekov trase ceste, tudi predlog ČS Sostro, ki pa da zaradi značilnosti obstoječe pozidave in prevelikega posega v grajeno strukturo – cesta poruši ali grobo zadeva 16 objektov – ni primeren. Kot najprimernejšo pa so na mestni občini ocenili optimizirano varianto 4, ki poteka v severnem delu po obstoječi Cesti II. grupe odredov – v tem delu se razširi s hodniki za pešce in površinami za kolesarje –, v južnem delu pa poteka po novi trasi na zahodni strani doline. »Pri kamnolomu se priključi na obstoječe cestno omrežje, pri čemer je v drugi fazi predvideno nadaljevanje ceste z navezavo na obstoječo cesto pri Podlipoglavu,« so pojasnili pri mestnem oddelku za urejanje prostora. Izbrana varianta je ocenjena na približno štiri milijone evrov.
Kamnolom bo obratoval vsaj še do leta 2021
Zakaj se mestna občina loteva nečesa, česar v četrtni skupnosti ne podpirajo, nam v Rotovžu niso pojasnili. Zanikali pa so, da bi se z državo, ki je lastnica območja kamnoloma, dogovarjali o kakršnih koli projektih, zaradi katerih bi bilo treba umestiti novo cesto. Na mestni občini prav tako trdijo, da se ne pripravlja sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč na tem območju, temveč da so za širše območje predlagane le manjše zaokrožitve stavbnih zemljišč.
Tudi država zanika kakršen koli interes za območje kamnoloma v Sadinji vasi. Na ministrstvu za infrastrukturo so pojasnili, da je bila leta 2001 podjetju KPL s koncesijo podeljena rudarska pravica za izkoriščanje tehničnega kamna – dolomita. Koncesija je bila podeljena brez javnega razpisa, sklenjena pa je bila za obdobje 20 let.
Vsaj dotlej bo ostala ideja z zaprtjem kamnoloma, kar si želijo v ČS Sostro, zgolj pobožna želja. Da mestna občina pri tem nima nikakršnih vzvodov, je predstavnikom četrtne skupnosti in civilne iniciative na nedavnem sestanku pojasnil tudi župan Zoran Janković. Na mestni občini so poudarili, da so zato razmišljanja, ki jih je pred leti razkril podžupan Janez Koželj in ki jih podpirajo tudi v četrtni skupnosti – da bi se območje kamnoloma preuredilo v zapore –, prenagljena.
