Slovenija bi bila v tem primeru danes približno tam, kot je Italija. Ne po deležu dolga v BDP (italijanski z okroglo 132 odstotki v okviru evrskega območja zaostaja le za grškim), pač pa po tem, da bi z varčevanjem neuspešno lovila lastni rep. Pri čemer je imela Italija, kar je morda manj znano, zadnja leta v proračunu primarne presežke, kakršne trojka zahteva in pričakuje od Grčije in kolikršnih Nemčija nima niti po osmih letih ordoliberalnega nadučitelja Wolfganga Schäubleja. Ja, najbolj vzornega učenca je imel Bruselj v desetletju po finančni in gospodarski krizi najbrž prav

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.