Kolar Celarčeva je v nagovoru povedala, da tobak še vedno ostaja pomemben vzrok za bolezni srca in ožilja ter prezgodnjo umrljivost tako v Sloveniji, kot tudi v svetu. Raba tobaka je namreč takoj za visokim krvnim tlakom drugi vodilni razlog za bolezni srca in ožilja. V Sloveniji zaradi bolezni, ki jih pripisujejo kajenju, vsak dan umre deset oseb, je dejala Kolar Celarčeva in hkrati opozorila, da je javnost s temi dejstvi premalo seznanjena.
V nagovoru je Kolar Celarčeva spomnila še, da je marca lani v veljavo stopil zakon o omejevanju tobačnih in povezanih izdelkov, s katerim so na podlagi okvirne konvencije in priporočil stroke uvedli popolno prepoved oglaševanja, sponzoriranja in promocije tobačnih in povezanih izdelkov ter enotno embalažo. Od tedaj je prepovedano tudi kajenje v vozilih v prisotnosti mladoletnih oseb v letu 2018 pa se uvajajo tudi obvezna dovoljenja za prodajanje tobačnih in drugih izdelkov, je povedala. »Sprejetje nove, strožje zakonodaje je ključni del celovitega pristopa za nadzor nad tobakom. Z njo pa smo zagotovili tudi povečanje sredstev za osveščanje o škodljivosti tobaka in podajanju nasvetov o opuščanju kajenja,« je opozorila ministrica.
Učinki nove zakonodaje bodo znani v letu 2019
Direktorica NIJZ Nina Pirnat je povedala, da NIJZ načrtuje in izvaja več raziskav o učinku nove tobačne zakonodaje. Prve reprezentativne podatke za celotno prebivalstvo sicer pričakujejo v letu 2019, vendar pa podatki javnomnenjske raziskave glede učinkov nove zakonodaje na kajenje v lanskem letu kažejo, da se je povečala vidnost opozoril o škodljivosti kajenja in tudi želja po opustitvi kajenja ter zmanjšala privlačnost embalaže tobačnih izdelkov. »Glede na to, da so ukrepi dolgoročni in da nekateri še niso vstopili v veljajo, ne preseneča dejstvo, da pa se učinki novega zakona še niso odrazili na zmanjšanju deleža kadilcev«, je opozorila Pirnatova.
Ukrepi v novem zakonu ciljajo predvsem na otroke in mladostnike in so usmerjeni v preprečevanje začetka kajenja. »Čeprav je zakon sprejet, so pred nami še številni ukrepi in izzivi, med pomembnejšimi je prav gotovo zagotovitev doslednega izvajanja oz. spoštovanja zakona. Izziv pa predstavljajo tudi novi tobačni izdelki, saj o njih danes še zdaleč ne vemo vsega,« je prepričana Pirnatova.
Tobak škoduje zdravju
Darinka Sedlakova iz urada Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v Sloveniji je poudarila, da za posledicami kajenja umre več kot sedem milijonov ljudi vsako leto. Smrt šestih milijonov ljudi je neposredna posledica kajenja, preostali milijon oseb pa umre zaradi posredne izpostavljenosti tobačnim izdelkom. Zadnja leta se sicer v Evropi kaže pozitiven premik predvsem v osveščanju o tveganjih pri kajenju, prav tako pa pri opuščanju kajenja. Tudi državne institucije se vse bolj zavedajo, da zmanjšanje rabe tobaka prinaša pozitivne posledice ne samo za zdravje populacije, ampak tudi za ekonomijo in zdravstvene storitve, je dejala.
Cilj SZO ob letošnjem svetovnem dnevu brez tobaka je povečati ozaveščenost o učinkih rabe tobaka na zdravje srca in ožilja, hkrati pa spodbuditi države naj okrepijo izvajanje dokazano učinkovitih ukrepov, ki jih vsebuje okvirna konvencija SZO za nadzor nad tobakom. Skupaj s Slovenijo je namreč konvencijo ratificiralo že 181 držav in je ena najširše sprejetih konvencij v zgodovini Združenih narodov, je še poudarila Kolar Celarčeva.
Nacionalni posvet je sicer letos potekal pod geslom Tobak ter bolezni srca in ožilja. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je ob tej priložnosti prejela tudi nacionalno priznanje SZO za njeno podporo pri doseganju cilja - Slovenije brez tobaka.
