Na zgodovinskem referendumu, kot so ga poimenovali mnogi aktivisti, sta v petek dve tretjini Ircev (66,4 %) glasovali za ukinitev ustavne prepovedi splava, ena tretjina pa proti spremembi. Z drugimi besedami: 1.429.981 Irk in Ircev je glasovalo za to, da Irska politiko splava liberalizira, 723.632 pa za to, da ostane restriktivna, kakršna je bila predvsem zaradi Katoliške cerkve, ki je bila dolgo časa najvplivnejša irska institucija. Volilna udeležba je znašala rekordnih 64,5 odstotka.
Za splav ali proti njemu so glasovali posredno, saj je bilo referendumsko vprašanje o tem, ali naj razveljavijo ali ohranijo spremembo ustave, ki je splav leta 1983 prepovedala tudi v primeru incesta, posilstva in nenormalnosti zarodka. Takrat, pred 35 leti, je bil rezultat ravno obraten kot sedaj, saj je bilo dve tretjini volilnih udeležencev za prepoved splava oziroma za izenačenje pravice do življenja nosečnice in nerojenega otroka.
Marginalizacija Katoliške cerkve?
Rezultat referenduma predstavlja dramatičen, nepričakovano visok poraz Katoliške cerkve, nekoč daleč najbolj prevladujoče institucije na Irskem. Nadškof Armagha in primat vse Irske Eamon Martin je ocenil, da se je irska kultura spremenila in da so se ljudje oddaljili od Cerkve. Glavni razlog je vrsta škandalov. Ti so razkrili zelo razširjeno spolno zlorabo otrok v ustanovah za otroke, ki jih je vodila Katoliška cerkev, in prepovedane heteroseksualne odnose vrste znanih irskih katoliških dostojanstvenikov. Papež Frančišek, ki avgusta prihaja na prvi obisk na Irsko, ni komentiral izida referenduma.
Vrhunec tihe revolucije
Nepričakovano visoko zmago tabora, ki si je veliko let prizadeval za osvoboditev žensk, je irski premier Leo Vardakar razglasil za »vrhunec tihe revolucije na Irskem«. Vardakar, prvi gej in sin priseljenca (iz Indije) na premierskem položaju, ki je tudi osebno del te revolucije, je obljubil, da bo vlada še pred koncem leta s spremembo zakonodaje uzakonila splav. Ena voditeljic kampanje s sloganom Skupaj za 'da' za razveljavitev prepovedi splava, ki je bil na Irskem celo neustaven, ne samo nezakonit, Orla O’Connor je rezultat razglasila za zgodovinski. Ocenila je, da je to poraz tiste Irske, ki je ženske obravnavala kot drugorazredne državljane.
Ker je za spremembo ustave glasovalo nepričakovano veliko Ircev, bo lahko irska vlada še pred koncem leta uzakonila opravljanje splava v državnem zdravstvu. Do konca 12. tedna nosečnosti ga bo mogoče opraviti brez navajanja razloga, do konca 24. tedna pa v primeru nenormalnosti zarodka. Zakonodajni postopek bo manjšinska vlada ob podpori opozicijskih strank sprožila po obisku papeža Frančiška. To je bil še pred kratkim politični projekt, ki si ga ne bi upala sprožiti nobena stranka.
Tudi posmrtna zasluga
Za enega najodmevnejših odzivov na izid referenduma je poskrbel indijski oče 31-letne irske zobozdravnice Savite Halappanavar, ki je leta 2012 umrla zaradi sepse, ker so ji zavrnili splav med dolgotrajnim spontanim splavom. Ananappa Yalagi je v svojem domu v Indiji novinarjem dejal, da je zelo srečen. »Zgodila se je pravica za Savito. Kar se je zgodilo Saviti, se nobeni družini ne bo zgodilo nikoli več. Nimam besed, s katerimi bi izrazil hvaležnost irskemu narodu v tem zgodovinskem trenutku.«
Njena povsem nepotrebna smrt ostaja irska sramota, ki je mnogim Irkam in Ircem odprla oči. Ko je bilo jasno, da bodo prepričljivo zmagali nasprotniki enega najstrožjih zakonov o splavu na svetu, se se ob njenem zidu – spomeniku, na katerem jo je upodobil ulični slikar Aches – začele nabirati rože in sporočila hvaležnosti. Veliko se jih je začenjalo z besedami: »Moj 'da' (za razveljavitev prepovedi splava) je zate.« Izstopalo je tudi sporočilo sedemdesetletne ustanoviteljice ženskega gibanja Rosite Sweetman, ki je po zmagi dejala: »Zdi se, da se je končala stoletja dolga tiranija Katoliške cerkve. To je orjaška sprememba.«
