Glede na nekatere zadnje javnomnenjske raziskave, naj bi odpravo osmega amandmaja podprlo 63 odstotkov volivcev, proti pa naj bi jih bilo 37 odstotkov. Volišča bodo odprta od 7. ure zjutraj do 22. ure po lokalnem času, izidi naj bi bili znani v soboto. Volilnih upravičencev je na Irskem 3,2 milijona.
Osmi amandma, ki je na Irskem začel veljati leta 1983, je izenačil pravico do življenja tako za nerojenega otroka kot nosečnico, s tem pa je prekinitev nosečnosti v državi dejansko postala nemogoča. Irska ima tako eno od najstrožjih zakonodaj glede umetne prekinitve nosečnosti na svetu, zaradi česar se morajo številne Irke, če si to lahko privoščijo, za splav zateči v tujino.
Pozivi k spremembi stroge zakonodaje so se začeli po letu 2013. Povod je bila smrt enaintrideset letne Savite Halappanavar, ki je umrla zaradi zapletov ob spontanem splavu v 17. tednu nosečnosti. Njeno življenje bi lahko rešili, če bi pravočasno sprožili umetno prekinitev nosečnosti, a so njeno zahtevo večkrat zavrnili. Nazadnje, ko se je njeno zdravstveno stanje zelo poslabšalo, so umetno prekinitev nosečnosti zavrnili z utemeljitvijo, da je slišati srčni utrip nerojenega plodu, je poročal britanski BBC.
Štirinajst let zapora
Po smrti Savite Halappanavar so na Irskem dovolili umetno prekinitev nosečnosti samo v primeru ogroženosti življenja nosečnice. V primeru umetne prekinitve nosečnosti, kadar življenje nosečnice ni ogroženo, pa je na Irskem tako za nosečnico kot zdravnika in vse, ki pri tem pomagajo, zagrožena zaporna kazen do 14 let zapora.
Na Irskem po s kriminalizacijo umetne prekinitve nosečnosti splava niso odpravili, so pa dosegli stigmatizacijo žensk. Prepoved umetne prekinitve nosečnosti tako ne dosega svojega namena, ogroža pa življenja žensk in povzroča diskriminacijo in neenakopravnost.
Število ženski, ki se odpravijo na prekinitev nosečnosti ni znano
Leta 2016 se je po uradnih podatkih v Veliko Britanijo zateklo 3265 žensk, ki so opravile umetno prekinitev nosečnosti, dejansko pa naj bi bila ta številka še bistveno večja. Poleg tega so številne Irke zatekle v druge države, a uradnih podatkov o tem ni.
Zaradi strahu pred stigmatizacijo ali ker si ne morejo privoščiti potovanja v tujino, so se bile številne Irke prisiljene zateči k tveganim metodam umetne prekinitve nosečnosti. Organizacija Women on Waves, ki so jo ustanovili prav za namenom, da bi preprečili te metode in zagotovili ustrezno zdravstveno pomoč ženskam, navaja, da so med letoma 2010 in 2012 na Irsko poslali 1642 zavojev tablet za umetno prekinitev nosečnosti.
