Poplava prošenj za soglasje, panika v podjetjih in zamude pri usklajevanju zbirk osebnih podatkov z zahtevami nove uredbe o varovanju osebnih podatkov (GDPR) niso zgolj slovenska posebnost, temveč o njih poročajo iz tako rekoč vseh držav EU. Tudi v drugih evropskih državah so zavezanci stranke zasuli s prošnjami za nadaljnje hranjenje podatkov oziroma pošiljanje promocijskega gradiva, hkrati pa se predvsem manjša podjetja povsod po Evropi in zunaj nje srečujejo s strahovi in težavami, povezanimi s pravilnim razumevanjem in spoštovanjem nove uredbe. Tudi v tujini so se podjetja usklajevanja zbirk podatkov z zahtevami uredbe GDPR lotila zadnji hip oziroma so podcenila obseg dela, ki so jim ga nova pravila prinesla. Francoski raziskovalni center Digital Transformation Institute je tako, denimo, že prejšnji teden ocenil, da kar 85 odstotkov evropskih in ameriških podjetij, ki delujejo na evropskem trgu, na dan uveljavitve ne bo v celoti izpolnjevalo zahtev nove uredbe.
Da je uredba GDPR mnoge ujela nepripravljene oziroma so se v strahu pred morebitnimi visokimi kaznimi raje začasno umaknili z evropskega spleta, so včeraj med drugim kazala poročila medijev o nedostopnih spletnih straneh ameriških in evropskih podjetij in institucij. Evropski uporabniki so tako zaman skušali brskati po digitalnih izdajah vrste ameriških medijev, med katerimi so bili tudi Chicago Tribune, LA Times, New York Daily News, Orlando Sentinel in Baltimore Sun, ki sodijo pod okrilje družbe Tronc. »Trudimo se, da bi trgu EU znova ponudili vse naše digitalne storitve,« je bilo namesto novic objavljeno na spletnih straneh.
Hrvaški mediji, denimo, so medtem napovedali, da z uveljavitvijo uredbe nekaj časa ne bo v celoti deloval register kreditnih obveznosti, na podlagi katerega tamkajšnje banke preverjajo posojilno sposobnost komitentov. Zaradi velikega zanimanja je včeraj za nekaj ur pokleknila tudi spletna stran njihove vladne agencije za zaščito osebnih podatkov.
Poslovanje digitalnih velikanov, kot sta Google in Facebook, nasprotno včeraj ni bilo moteno, čeprav je društvo Noyb, ki ga vodi avstrijski aktivist za zaščito podatkov Max Schrems, neposredno po uveljavitvi nove uredbe zoper ti dve podjetji oziroma njune digitalne platforme vložilo prijavo. Kršenja novih pravil je Schrems obtožil WhatsApp v Nemčiji, Google v Franciji, Instagram v Belgiji in Facebook v Avstriji. mk
