Že sam nabor tem in avtorjev, o katerih piše, umešča Safranskega v območje zmerno konservativne misli. Za nekdanjega udeleženca študentske revolucije 1968 in poznejšega člana maoistične (zahodno)nemške komunistične partije je takšna preorientacija morda nekoliko nenavadna, toda v tej naši postrevolucijski dobi razočaranj in vsakršnih deziluzij smo videli že veliko podobnih nazorskih premetov. Vendar pa Safranski tudi po »konservativnem obratu« piše »liberalno«, se pravi uravnoteženo in odprto; upošteva različne vidike in interpretacije (no ja, le tu in tam kakšno prav pomenljiv

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.