Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni bo začel do 1. julija delovati administrativno, kdaj bodo otroke dejansko zdravili v okviru te ustanove, pa še ni gotovo. Predsednik sveta inštituta dr. Igor Gregorič je povedal, da bo za zdaj v okviru UKC Ljubljana na voljo takšna oskrba kot doslej.

Gregorič: Zamik boljši od nezadostnih rešitev

»Pogodbe še niso podpisane, pogovarjamo pa se z veliko zdravniki v Sloveniji in tujini,« je povedal znani kirurg Gregorič, ki sicer že dlje časa sodeluje pri reševanju težav z obravnavo prirojenih srčnih napak. »Tudi če bo trajalo dodatna dva tedna ali tri, se bomo morali s tem sprijazniti, da bo inštitut začel delovati po vseh parametrih za zagotavljanje varnosti otrok.« Kdo bo po vrsti odhodov zdravnikov iz tega dela zdravstva deloval v novem samostojnem inštitutu, torej še ni znano.

Gregorič bo za zdaj ostal v ZDA, kjer je delal doslej, s slovensko stroko pa bo sodeloval prek videokonferenc. »Sem pa veliko tudi v Sloveniji in če je potreba, lahko pridem tudi urgentno.« Začasne rešitve v UKC Ljubljana, kjer se zanašajo na zdravnike iz tujine, vidi kot najboljšo možnost v sedanjih razmerah, a bo treba dosedanjo organizacijo »nadgraditi«. Spomnil je, da se težave pri obravnavi prirojenih srčnih napak vlečejo že okoli 15 let. »Menim, da bo inštitut to rešil. Začetek delovanja pa mora biti v trenutku, ko so rešitve v skladu z mednarodnimi smernicami.«

Gregorič pričakuje, da bodo lahko delovali tudi pod prihodnjo vlado. »Kdo ne bi podprl nečesa, kar je dobro za slovenske otroke?« Po njegovi oceni bo mogoče varnost zdravljenja sprva zagotoviti s tujimi strokovnjaki, ki bodo v Slovenijo prihajali pogodbeno. »V bodoče moramo izšolati slovenske strokovnjake, kar pa ne gre čez noč.« V institucijah, iz katerih bodo prihajali tuji strokovnjaki, bi se lahko po Gregoričevi oceni hkrati izobraževali slovenski zdravniki. Nekateri tuji strokovnjaki pa so pripravljeni učiti tudi v Sloveniji, je dodal.

Za zdaj se zanašajo na češke in hrvaške zdravnike

V UKC Ljubljana pravijo, da je razpored prihodov tujih kirurgov pripravljen vse do jeseni, od prihodnjega meseca pa bodo prihajali tudi tuji pediatri intenzivisti. Za zdaj imajo podpisane podjemne pogodbe s šestimi kirurgi in interventnim kardiologom pediatrom iz Prage ter šestimi pediatri intenzivisti iz Hrvaške. Med hrvaškimi pediatri intenzivisti sta tudi dva interventna kardiologa, so spomnili.

Če bodo starši otrok, ki so bili operirani v tujini, tam želeli tudi nadaljevanje zdravljenja, jim nameravajo ustreči. »Zavedamo se, da je trenutna rešitev kratkoročna, dolgoročno bo treba zagotoviti stalno prisotnost domačih strokovnjakov oziroma izobraziti zadostno število domačih zdravnikov posameznih specialnosti,« so zapisali v ljubljanskem UKC. V zadnjem času so dali odpoved trije zdravniki iz tamkajšnje službe za otroško kardiologijo, konec lanskega leta pa je odmeval odhod dveh domačih kirurgov, ki sta se usposabljala za operacije otrok s prirojenimi srčnimi napakami.