Iranski vrhovni vodja ajatola Ali Hamnej je dva dni po tem, ko je novi ameriški zunanji minister Mike Pompeo zagrozil Teheranu z »najhujšimi sankcijami v zgodovini«, postavil Evropi šest pogojev za to, da bo Iran še naprej spoštoval mednarodni jedrski sporazum in ne bo razvijal jedrskega orožja. Od Nemčije, Francije in Velike Britanije med drugim zahteva, da še naprej kupujejo iransko nafto. »Evropa mora jamčiti za prodajo vse iranske nafte in nadomestiti zmanjšanje prodaje zaradi ameriških sankcij,« je dejal v govoru v prazničnem mesecu ramadanu.
Iran prav tako zahteva, da se evropske države odpovedo zahtevam o pogajanjih o iranskem programu balističnih izstrelkov (menda Iran že ima medcelinske rakete, ki dosežejo ZDA) in o iranski politiki v bližnjevzhodni regiji, kar oboje zahtevajo v Washingtonu. »Evropske banke morajo ohraniti posle z Islamsko republiko,« je tudi poudaril Hamnej, kar bo posebej težko, ker bodo v tem primeru izgubile velikanski ameriški trg ali pa jih bodo ZDA kaznovale z več milijard evrov visokimi globami.
Razprava na vseh koncih sveta
Nemčija, Francija in Velika Britanija za zdaj vztrajajo pri jedrskem sporazumu z Iranom, potem ko je 8. maja Washington iz njega izstopil. Tako si prizadevajo ublažiti posledice, ki jih prinašajo nove ameriške sankcije za evropska podjetja in banke, ki bi nadaljevala poslovanje z Islamsko republiko. Samo v primeru politične in poslovne zaščite bodo namreč podjetja ostala v Iranu in ohranila naložbe v črpanje nafte, brez česar si ni mogoče predstavljati, da bo Teheran še naprej spoštoval jedrski sporazum. Vendar se zdi, da je spričo velikanskega ameriškega trga to brezupen poskus Evrope.
Konec sporazuma in ponovno razvijanje iranskega jedrskega orožja bi lahko vodilo do izraelskega napada na Iran, kar bi – med drugim zaradi beguncev in visokih cen nafte (ZDA pa so izvoznik nafte) – Evropa močno občutila. Tako velika aktivnost evropskih politikov v bran sporazumu ne preseneča: nemški zunanji minister Heiko Maas je obiskal ZDA, nemška kanclerka Angela Merkel obiskuje Kitajsko, ki je ena sedmih sopodpisnic sporazuma, enako kot Rusija, kjer je na obisku francoski predsednik Emmanuel Macron, pred njim pa je bila tam tudi Merklova.
Kdor ni z nami…
Ob odhodu iz ZDA, ko se je poslavljal od Pompea, nemški zunanji minister ni mogel skriti, da so se zaradi različnega gledanja na sporazum z Iranom odnosi med ZDA in Evropo močno poslabšali. »Želimo, da to ne bi trajno škodilo transatlantskim odnosom,« je dejal. Ne le Francozi, ampak tudi Britanci so od Maasa zahtevali, naj ne popušča sedanji ameriški administraciji.
Bela hiša, kjer v zadnjem času prevladujejo jastrebi, pa hoče Iran z vse hujšimi sankcijami spraviti na kolena. Pompeo ne skriva želje, da bi zrušil iranski verski režim. Podobno razmišlja 69-letni neokonservativec John Bolton, glavni arhitekt ameriškega napada na Irak leta 2003, danes pa Trumpov svetovalec za nacionalno varnost, torej tretji mož Bele hiše, ki je Maasu našteval vsa sovražna dejanja iranskega režima proti ZDA in mu dal vedeti, da se bo Evropa morala slej ali prej priključiti ameriškim sankcijam, sicer bo sama utrpela posledice. Pravzaprav za sedanjo Trumpovo administracijo velja pravilo: »Kdor ni z nami, je proti nam«.
