»Strategija razvoja Splošne bolnišnice Jesenice do leta 2025 se ne ukvarja z dogodki iz preteklosti, pač pa s tem, kar čaka slovensko in gorenjsko zdravstvo v prihodnjih osmih letih,« je brez ovinkarjenja načrte jeseniške splošne bolnišnice razkril direktor Janez Poklukar. »Zato je dokument odgovor na demografske spremembe, ki nas čakajo, na epidemiološke značilnosti gorenjskih bolnikov in tudi na gospodarski razvoj regije.«
V Sloveniji se bo do leta 2040 število starejših od 65 let glede na njihovo število na prelomu tisočletja podvojilo. »Vemo pa, da v povprečju ta populacija potrebuje več pomoči in zdravljenja. Za to bomo na Jesenicah potrebovali veliko kadra, po naših izračunih skoraj 800 novih zaposlitev že pred letom 2030, med njimi okoli 150 novih zdravnikov, 400 medicinskih sester in okoli 170 nezdrastvenih delavcev,« našteva Poklukar. Regija toliko kadrov ne bo premogla, zato bo morala država poskrbeti, da jih bo izobrazila v zadostnem številu.
Postelj bo vse bolj primanjkovalo
»Tudi bolezni bolnikov se spreminjajo. Vedno več je bolnikov z rakom, z demenco in tistih, ki potrebujejo nego na negovalnih oddelkih,« opozarja Poklukar. Ob tem spomni na okužene z odpornimi bakterijami, ki v bolnišnici nimajo ustreznih pogojev za zdravljenje in za preprečevanje širjenja okužb. »Na 20 do 30 postelj imamo samo štiri stranišča,« opisuje razmere na enem od oddelkov. A če bi bolnišnico ustrezno prenovili in zagotovili potrebne bivanjske standarde, bi do leta 2030 primanjkovalo že 370 postelj.
Prav zato bi morali po njegovem čim prej razmišljati o gradnji nove regijske bolnišnice. Na sedanji lokaciji bi lahko pridobili kvečjemu 120 dodatnih postelj, kar pa bi bilo po vseh izračunih mnogo premalo. Kot je znano, se za novo regijsko bolnišnico borijo v več občinah, znana so prizadevanja jeseniškega in radovljiškega župana, a kot poudarja Poklukar, s strokovnega vidika lega, če je opremljena z vso infrastrukturo, kot je bližina avtoceste, železnice, prostorom za pristajanje helikopterjev in podobno, ni pomembna.
V novi bolnišnici bi obravnavali vsa akutna stanja in vanjo prenesli večino programov. Gradnja bi državo po Poklukarjevih izračunih stala 195 milijonov evrov. »V sedanjih prostorih bolnišnice pa bi lahko izvajali neakutne dejavnosti, kot so zdravstvena nega, lahko bi imeli dovolj prostora za negovalne oddelke, rehabilitacijo, paliativo, dementne bolnike in podobno,« našteva Poklukar. Dodaja, da bi bilo treba kljub vsemu stavbo energetsko, požarno in sanitarno prenoviti, kar bi stalo več kot šest milijonov evrov.
Da bi Gorenjce zdravili na Gorenjskem
»S strokovnega vidika želimo Gorenjcem zagotoviti celostno zdravstveno obravnavo v njihovi regiji,« poudarja namestnica strokovne direktorice Petra Rupar in dodaja, da je prostorska stiska v bolnišnici privedla tudi do nekaterih inovativnih rešitev. Sicer pa v bolnišnici želijo še naprej razvijati vsa področja, ki so dobro razvita, in pridobiti tudi dejavnosti, ki jih v bolnišnici še ni. Med drugim se bodo osredotočili na razvoj internistike, predvsem na zdravljenje srčno-žilnih bolezni, ki so pri Gorenjcih najpogostejši vzrok za umiranje, medtem ko v drugih regijah prednjačijo rakava obolenja. Velik poudarek je v strategiji tudi na razvoju nevrološkega oddelka, saj Gorenjci po možganski kapi še ne morejo okrevati v lokalnem okolju. Med drugim želijo vzpostaviti tudi onkološko dejavnost, tako da bi na Jesenicah bolniki z rakom dobivali kemoterapijo, ter vzpostaviti ambulanto za kronične črevesne bolezni.
Kot je opozoril predsednik sveta zavoda mag. Dušan Krajnik, je dokument, ki ga je ta mesec potrdil tudi svet zavoda, predhodno potrdilo tudi ministrstvo za zdravje. Nastajal je več let, v bolnišnici pa ne želijo, da bi njihovi načrti pred volitvami postali predmet političnih preigravanj.
