Po sto letih vendarle obnova
»V Novo mesto je železnica prišla leta 1894, v Belo krajino in Karlovec 20 let kasneje. Novo mesto je takrat štelo manj kot 2000 prebivalcev, danes jih šteje dvanajstkrat več, a potovalni čas se ni bistveno spremenil, infrastruktura tudi ne,« je pred včerajšnjim podpisom dogovora o sodelovanju na področju revitalizacije železniške infrastrukture na relaciji Ljubljana–Grosuplje–Trebnje–Novo mesto–Metlika–Karlovec–Zagreb dejal novomeški župan Gregor Macedoni. Dogovor, ki ga je podpisalo devet slovenskih županov občin in predstavnica karlovške županije, podpirata tudi pristojni ministrstvi obeh držav. Za 50 kilometrov poti od Metlike do Novega mesta vlaki potrebujejo eno uro, do Ljubljane skoraj tri ure. Kot pojasnjuje grosupeljski župan Peter Verlič, ki je tudi pobudnik sporazuma in predsednik mednarodne iniciative za razvoj železnic jugovzhodne Evrope, je regionalna proga od Ljubljane do državne meje s Hrvaško enotirna, s slabimi signalno-varnostnimi napravami, neelektrificirana in s slabo nosilnostjo tira. Na slovenskem delu vozi okoli 40 vlakov na dan, na hrvaškem še manj. Zmogljivosti bi se lahko s posodobitvijo povečale tudi za 50 odstotkov, pravi. »Cilj je preprost: najprej nadgradnja oziroma rekonstrukcija proge, s čimer se poveča nosilnost tirov, v drugi fazi sledi modernizacija postaj in postajališč, v tretji pa elektrifikacija in vzpostavitev sodobnih signalno-varnostnih naprav. Regionalne proge imajo velik potencial, gredo skozi manj razvita, zapostavljena območja in so nekakšne speče lepotice, ki čakajo, da oživijo in povežejo kraje med seboj.« Včerajšnji podpis dogovora o sodelovanju je tudi osnovni pogoj za ustanovitev evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki bo pravna oblika na regijski ravni, prek katere bi potem pridobivali evropska sredstva za tovrstne projekte čezmejnega sodelovanja in nabavljali tudi nove vlake, dodaja Verlič. Na omenjeni relaciji bi potrebovali deset novih, sodobnih garnitur, da bi vzpostavili normalen potniški promet. ds
