Leta 2007 je bilo v ZDA 8400 manjših bank, danes jih je le še 5500. Del jih je propadel v času velike finančne krize in recesije od leta 2007 do leta 2009, kar so zakuhale velike banke z izkoriščanjem nepremičninskega razcveta do onemoglosti. Nekaj pa jih je propadlo kasneje zaradi zakona o finančni reformi Frank-Dodd, ki je bil sprejet z namenom, da se podobne krize več ne ponovijo in je med drugim zaostril pravila bančnega poslovanja.
Velike in majhne banke so proti reformi lobirale že pred njenim sprejetjem in so jo razvodenele, pritisk pa se je nadaljeval tudi kasneje, vendar je bil zaman, ker je bil v Beli hiši demokrat Barack Obama. S prihodom republikanca Donalda Trumpa so banke dobile krila in okrepile lobiranje. Demokrati so potrebo po spremembah sprejeli, vendar le v korist manjših bank.
Ameriški kongres skuša sprejeti zaporniško reformo
Predstavniški dom ameriškega kongresa je v torek s 360 glasovi proti 59 potrdil predlog reforme zaporniške zakonodaje, ki med drugim predvideva namenitev sredstev za programe poklicnega usposabljanja zapornikov. Usoda predloga zakona pa je v senatu negotova, ker želijo nekateri dodati še reformo kazenske zakonodaje.
Predlog reforme zaporniške zakonodaje podpirajo kongresniki obeh strank. V senatu je ovira dvostrankarska koalicija, zbrana okrog predsednika pravosodnega odbora republikanca Chucka Grassleyja iz Iowe in demokrata iz Illinoisa Dicka Durbina. Skupina zahteva, da se hkrati z zaporniško sprejme še reforma kazenske zakonodaje. Z njo naj bi predvsem odpravili dolgoletne zaporne kazni za manjše prestopnike, ki so jih pri tovrstnih dejanjih ujeli več kot enkrat.
Grassley pravi, da ima na svoji strani dovolj glasov za blokado Kushnerjeve reforme, če bo šla na glasovanje. Vodja senatne večine Mitch McConnell pa je dejal, da zaporniške reforme ne bo dal na glasovanje, dokler ne bo dogovora znotraj republikanske stranke.
