Prvi slovenski uspehi na področju kakovostno oblikovanih igrač so povezani s tovarno Ciciban iz Mirna ter z izolsko Mehanotehniko v poznih 60. in zgodnjih 70. letih 20. stoletja. Posebej velja izpostaviti oblikovalca Oskarja Kogoja in Sergia Gobba. Njune igrače so bile ovrednotene kot dobre in so bile mnogokrat nagrajene, tudi zunaj slovenskih meja.
Na ogled več kot dvajset igrač iz zbirke
Na razstavi, ki bo odprta do 1. julija, je na ogled več kot dvajset igrač iz zbirke, med njimi tudi prototip lesene didaktične igrače iz zgodnjih 80. let oblikovalca Nika Kralja in njegove skice ter fotografije Janeza Kališnika in drugih avtorjev. Igrače iz zbirke spodbujajo funkcijsko igro (ropotuljice, vedra in lopatke …) ter gibalne in motorične spretnosti (Mali voziček, Skiro Ciciban, Kvadrat …), medtem ko konstrukcijske igrače (sestavljanke, Vijak vtikač, Samokolnica …) puščajo prosto pot otroški domišljiji, ustvarjalnemu razmišljanju in raziskovanju. Takšen je tudi nagrajeni Kvadrat oblikovalskega studia Oloop - igrišče, kjer otrok skozi igro razvija zavest o svojem telesu v povezavi s prostorom ter o zmožnostih njegovega spreminjanja.
Vrednotenje igrač in znak kakovosti
Začetki vrednotenja igrač segajo v leto 1954, ko so v Ulmu v Zvezni republiki Nemčiji ustanovili komisijo za ocenjevanje igrač, ki tem še danes podeljuje znak kakovosti »Spiel Gut«. Nemškemu vzoru ocenjevanja igrač so sledile tudi druge, tako zahodno- kot vzhodnoevropske države. Leta 1958 so v Ulmu ustanovili tudi mednarodno organizacijo za igro in igrače, International Council for Children's Play – ICCP, katere članica je bila tudi Jugoslavija. V Sloveniji smo komisijo za oceno igrač dobili leta 1984 (s strani takratne Skupnosti otroškega varstva SR Slovenije), ki deluje še danes. Interdisciplinarno povezuje različne institucije in strokovnjake ter med drugim podeljuje znak »dobra igrača«.
Posebna pozornost otroški igri
Kot je zapisala kustosinja razstave Natalija Lapajne, oddelek za izobraževanje Muzeja za arhitekturo in oblikovanje posebno vlogo namenja otroški igri. Že dobro desetletje na ustvarjalnih delavnicah najmlajši z lastno ustvarjalnostjo odkrivajo arhitekturo, oblikovanje in fotografijo v vsej raznolikosti. Programi so zasnovani z namenom, da zajamejo čim širšo populacijo, od otrok v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in mladostnikov do družin. Specifika muzeja so tematske delavnice, namenjene dijakom, študentom in odraslim. Igra nas spremlja vse življenje – ali kot je zapisal Friedrich Schiller: človek je le takrat popolnoma človek, ko se igra.
