V Iranu je od septembra lani rial na črnem trgu izgubil že tretjino vrednosti. Tako je bil 9. aprila dolar na črnem trgu vreden 61.000 rialov, uradno pa 37.850 rialov. Vlada je nato izvedla devalvacijo, tako da je bilo za dolar treba plačati 42.000 rialov. Spet grozi aretacija vsakomur, ki bi menjal denar na črno, pri čemer naj bi bile kazni tako visoke, »kot da bi šlo za prekupčevanje z mamili«.
Zaupajo samo še trdni valuti
Iranci so se znova postavili v dolge vrste pred bančnimi okenci, a dolarjev ni bilo mogoče kupiti in številne menjalnice so se zaprle. Zato pa najbrž, kljub zagroženim kaznim, toliko bolj cveti prodaja ameriške valute na črno. Aretiranih je bilo le nekaj deset prekupčevalcev z devizami. Iranci so navalili na dolarje, ker se bojijo, da bo prišlo do še veliko hujše devalvacije, če bo ameriški predsednik Donald Trump maja izpolnil svojo grožnjo o umiku ZDA iz mednarodnega jedrskega sporazuma z Iranom. Če bi se to res zgodilo, bodo verjetno sledile dodatne ameriške sankcije. Številna evropska podjetja čakajo na maj, da bodo videla, ali je smiselno nadaljevati projekte v Iranu ali ne.
Pomanjkanje zaupanje v rial pri Irancih kaže na splošno pomanjkanje zaupanja v iransko gospodarstvo. Med drugim nihče noče vlagati v nova stanovanja, zato gradbeništvo stagnira, prav tako ni zaupanja v hranilne vloge. Kupovati naj bi se splačalo le še stabilne tuje valute, vlada pa je prepovedala, da bi imel kdorkoli na računu več kot 10.000 evrov v tujih valutah.
Vsega ni kriv Trump
Iranci so bili prepričani, da bodo z jedrskim sporazumom leta 2015 prišle tuje investicije. A se to ni zgodilo. Izrael, ki ima desetkrat manj prebivalcev, je imel na primer leta 2016 štirikrat več tujih investicij. Brezposelnost v Iranu se povečuje in je že na ravni Grčije. Predsednik Hasan Rohani, ki je naklonjen zahodu, je tako vse bolj šibak, vrhovni vodja Ali Hamenej pa stavi na povezovanje z Rusijo in Kitajsko.
Iranska vlada zdaj za vse krivi Trumpa. Toda od investicij v Iranu odvrača tudi korupcija, sploh ker je gospodarstvo preveč odvisno od varuhov revolucije, ki imajo svoje imperije v gradbeništvu, rudarstvu in telekomunikacijah. Rohani je sicer izpeljal nekaj pomembnih čistk v podjetjih, ki so v rokah varuhov revolucije, pri čemer se je oprl na njihovo varnostno službo, vendar nima dovolj moči, da bi se lahko spoprijel s samo institucijo varuhov revolucije in njihovim zaščitnikom, vrhovnim vodjem Hamenejem, ki ima fundacijo, vredno 90 milijard evrov.
Pod močno skorjo razsulo
Iranske banke, ki živijo predvsem od denarja revnih Irancev, so pred stečajem, ker so zlasti v času prejšnjega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada brez pravih poroštev posojale denar domačim tajkunom. Nekateri bogati dolžniki so s polnimi žepi zapustili državo.
Na zunaj se zdi, da je Iran močan, saj je postal zelo vpliven v Jemnu, Iraku in zlasti v Siriji. Toda doma ima režim težave, saj so Iranci vse bolj nezadovoljni, ker ne vidijo prihodnosti. Po zadnji raziskavi ameriške Univerze Maryland jih 69 odstotkov meni, da gre njihovemu gospodarstvu slabo. Leta 2016 jih je tako menilo samo 49 odstotkov. Kar dve tretjini od omenjenih 69 odstotkov pa pravi, da gre gospodarstvu slabo zaradi slabega upravljanja podjetij in korupcije, ne pa toliko zaradi sankcij. Polovica vseh Irancev meni, da vlada porabi preveč denarja v Siriji in Jemnu.
Decembra je prišlo do demonstracij, a jih je vlada z aretacijami ustavila. Morda pa zdaj vsi čakajo na to, kdo bo nasledil 78-letnega vrhovnega vodjo Hameneia, ki naj bi bil hudo bolan, menda ima raka na prostati.
