Ob spremljanju kakovosti podzemne vode Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja, ki je vir pitne vode za Ljubljano, na občini že dobri dve desetletji nadzorujejo površinske vodotoke na območju občine. Namen spremljanja kakovosti vodotokov je predvsem »spremljanje in opozarjanje na kakovost vode v poletnem času na lokacijah, ki jih občani uporabljajo za kopanje, niso pa opredeljene kot naravna kopališča«, pojasnjujejo na mestni občini, kjer zdaj z javnim razpisom iščejo izvajalca, ki bo kakovost vode v mestu spremljal v obdobju med novembrom 2018 in oktobrom 2020. Ponudniki, ki jih to delo zanima, se lahko prijavo še do jutri.
Preverjali bodo tudi mikrobiološke parametre
Kot je razvidno iz objavljene razpisne dokumentacije, bo izbrani izvajalec prihodnji dve leti nadzoroval kakovost podzemne vode na štirinajstih merilnih mestih. »Opazovalna mreža je zasnovana tako, da čim bolj enakomerno pokriva vse dele vodonosnika, ki se uporabljajo za oskrbo prebivalcev s pitno vodo, hkrati pa dopolnjuje mrežo merilnih mest državnega monitoringa,« piše v dokumentaciji.
Kakovost površinskih vodotokov bo medtem izbrani izvajalec moral spremljati na devetih lokacijah: na Ljubljanici za izlivom iz centralne čistilne naprave in na območju Curnovca, Malega grabna, Gradaščice, Ižice in Besnice pred njihovimi izlivi v Ljubljanico. Ob tem bodo spremljali tudi kakovost Gradaščice nad Ljubljano, Črnjušnice pred izlivom v Savo in Mostnice na izlivu v Koseški bajer. Razpisni pogoji izbranemu izvajalcu nalagajo, da bo moral na teh merilnih mestih med drugim enkrat na leto izmeriti fizikalno-kemijske parametre (na primer amonij in nitrat), ki pokažejo predvsem primernost vode za vodni živelj, medtem ko bo moral poleti štirikrat (razen na območju Mostnice, kjer je predvidena meritev manj) opraviti še mikrobiološko analizo. S tovrstno analizo strokovnjaki spremljajo dva parametra, ki sta pokazatelja fekalnega onesnaževanja. Merijo vsebnost intestinalnih enterokokov in bakterije E.coli. Na podlagi rezultatov mikrobiološke analize lahko tudi ocenijo, ali je voda primerna za kopanje.
Občasno že boljši rezultati
V Ljubljani si za izboljšanje kakovosti vode, predvsem Ljubljanice, do te mere, da bi bila primerna za kopanje, prizadevajo že nekaj časa. Da se bodo Ljubljančani na Špici lahko spet kopali že leta 2012, je bila tudi ena od predvolilnih obljub pred prvim mandatom ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Občani na uresničitev te napovedi še čakajo, saj je tudi lanska kopalna sezona minila brez kopalcev na Ljubljanici. Velja spomniti, na Špici je bilo leta 1906 zgrajeno mestno kopališče, Ljubljančani pa so se tam lahko hladili vse do leta 1957.
A stanje mestne reke se izboljšuje. Če Ljubljanica leta 2013 večinoma ni bila primerna za kopanje, saj so v njej zaznali previsoke vrednosti tako bakterije E.coli kot tudi enterokokov fekalnega izvora, so bile mikrobiološke razmere v zadnjih letih občasno že ustrezne za kopanje. Onesnaženost niha in je odvisna tudi od vremenskih razmer, a leta 2015 je bila Ljubljanica po podatkih občine primerna za kopanje že polovico dni v letu.
