Agencija RS za okolje že vrsto let spremlja kakovost kopalnih voda na izbranih 48 kopališčih. Če je bilo še pred petimi in več leti kar nekaj kopalnih voda, ki so bile ocenjene kot slabe ali komaj zadostne, pa so v zadnjih štirih letih prav vse kopalne vode na morju dobile oceno odlično, prav tako tudi polovica kopalnih voda na kopnem, druga polovica pa ima oceno dobro.
Meritve opravlja Nacionalni inštitut za zdravje, okolje in hrano (prej Zavod za zdravstveno varstvo), Arso pa letos podatke sproti objavlja v zelo uporabni in pregledni aplikaciji na njihovi spletni strani. Podatki so osveženi vsake tri tedne. Trenutno so, povsem po pričakovanjih, vse kopalne vode v Sloveniji ustrezne za kopanje. »Tudi na Obali, kjer so bili vsi rezultati v letošnjem in lanskem letu v redu, kar pomeni, da so vse vode na našem območju primerne za kopanje,« ugotavlja Jasna Koglot z novogoriške enote Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.
Kljub oznaki »primerne za kopanje« so lahko nevarne!
Skladno z zahtevami evropske in nacionalne zakonodaje je kopanju namenjenih 48 kopalnih voda (30 kopalnih območij in 18 naravnih kopališč). To so odseki na rekah, jezerih in morju, ki izpolnjujejo zakonsko določena merila za naravne kopalne vode in na katerih se že sicer običajno kopalci zbirajo v večjem številu.
Kot rečeno, so vse kopalne vode ocenjene kot dobre, če ne odlične. A je treba kljub temu opozoriti, da voda ni primerna za pitje in pranje sadja, številne nevarnosti pa predstavljajo tudi motna voda, nevarne brzice in slabo pregledna mesta. »Voda ni priporočena za kopanje po dežju, ker lahko pride do mikrobiološke onesnaženosti,« opozarja Koglotova in dodaja, da se »na kopalnih območjih na Soči v Kanalu in Solkanu lahko zaradi uravnavanja pretokov hidroelektrarn pojavijo nenadni dvigi gladine in močni tokovi, zato je na teh območjih potrebna dodatna previdnost kopalcev.«
Pomanjkanje meritev na divjih kopališčih
Problem je tudi v tem, da so v državno mrežo kopalnih voda uvrščene le vode na morju, na Bledu in v Bohinju, na Soči, Krki in Kolpi. A kopalci se poleti zadržujejo tudi na številnih drugih bolj ali manj divjih kopališčih po Sloveniji. Celotna vzhodna Slovenija, na primer, ostaja povsem zunaj državne mreže kopalnih voda, kjer sprotno potekajo meritve. Tako je recimo na Celjskem, kjer po besedah Jerneje Antončič iz tamkajšnjega Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano nimajo kopalnih voda, na katerih je »treba v skladu s predpisi redno spremljati kakovost vode«.
Na Zavodu za zdravstveno varstvo so vsako leto opozarjali, da za vsa druga kopališča in lokacije, kjer se ljudje tradicionalno kopajo ob bregovih jezer, rek in bajerjev, sploh ni zakonsko določenega spremljanja higienske kakovosti kopalne vode. Zato so naročila za analize teh voda, kjer se kopa večje število ljudi, le dobra volja in okoljska ter zdravstvena ozaveščenost posameznih lokalnih skupnosti. Tudi zdaj, ko Zavoda za zdravstveno varstvo ni več in je njegovo vlogo na tem področju prevzel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ni nič drugače. »Dodatnih meritev, ki jih naročajo občine ali kakšna društva, je izredno malo. Prav tako pri nas še nimamo enotne evidence, kje sploh še dodatno vzorčimo, problem je tudi v tem, da gre za posloven odnos med nami in naročnikom in zato rezultati teh meritev brez privolitve naročnika niso javni. Glede na to, da smo zdaj pod skupno streho, bi veljalo za prihodnje res razmisliti o kakšnem enotnem sistemu za področja in vode, ki jih državna mreža ne pokrije,« je dejala predstojnica centra za okolje in zdravje pri nacionalnem laboratoriju Vesna Hrženjak. Tako je morebitne javne podatke o kakovosti voda mogoče dobiti le na posameznih regijskih izpostavah. Teh je šest, kot zanimivost, Ljubljana spada pod mariborsko.
Junija neprimerna voda v Kokri
Na Gorenjskem že vrsto let opravljajo meritve le po naročilu dveh občin, in sicer škofjeloške in kranjske. Na Loškem merijo enkrat na leto (v juniju) kakovost vode v Poljanski Sori pri Puštalu (letos je dobila oceno zelo dobro ekološko stanje), v Selški Sori pri Podlubniku in v Sori pri Retečah. Povsod je bila kakovost vode ustrezna za kopanje.
V Kranju merijo dvakrat na leto kakovost Save pri Supernovi, Kokre pri Kosorepu in vodo v Čukovem bajerju. Junija je bila neskladna s predpisi voda v Kokri, a je zadnja analiza pred enim tednom pokazala, da je tudi tam zdaj z vodo vse v redu.
V Novi Gorici in okolišu meritve potekajo skladno z vremenom, približno vsakih 14 dni. Lanski in letošnji rezultati so pokazali, da je bila voda na območju Soče pri Solkanu, Kanalu, Tolminu ter pri Čezsoči primerna za kopanje, enako velja za Idrijco v Bači pri Modreju ter za Nadižo.
Tudi na Obali beležijo pozitivne rezultate. V skladu z uredbo se vzorčenje vode prične največ sedem dni pred začetkom kopalne sezone, ki na morju traja od 1. junija do 15. septembra. »Vzorčenje se izvaja na šestindvajsetih merilnih mestih – kopališčih vzdolž slovenske obale od Debelega rtiča do avtokampa Lucija,« pojasnjuje Silvana Markič Hrast s koprske enote Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in nadaljuje, da so merilna mesta na kopalnih vodah določena tam, »kjer je število kopalcev največje oziroma obstaja največja nevarnost onesnaženja.«