Okrožno sodišče v Ljubljani je včeraj obravnavalo tožbo združenja Sazas proti Dnevniku. Spor je nastal zaradi objave serije Dnevnikovih člankov iz leta 2016, v katerih je novinarka Anja Hreščak opisala finančno povezavo med Sazasom in švicarsko organizacijo AGICOA. Tej organizaciji je namreč Sazas desetletje dolgo, od leta 2001 do 2010, nakazoval milijonske zneske. Namen je bil, da bi AGICOA denar razdelila naprej med upravičence do izplačila nadomestil za predvajanje avdiovizualnih del (oddaj, filmov, videospotov) v programih, ki so del televizijskih paketov pri kabelskih operaterjih. Tovrstno predvajanje se uradno imenuje »kabelska retransmisija«.
Izogibanje odgovorom
Dnevnikova novinarka je odkrila, da Sazas in AGICOA nista imela ustreznih pravnih podlag za nakazovanje denarja v Švico. To prepričanje je med drugim utemeljila na sodbi sodišča v Belgiji, ki je odločilo, da mednarodna organizacija AGICOA nima ustreznih pooblastil za zbiranje tovrstnih nakazil. Prav tako je bila sporna tudi podlaga za Sazasovo aktivnost, saj ta – kot so opozarjali pravni strokovnjaki – ni bila utemeljena v uradnih (državnih) aktih, temveč v »memorandumu« – dogovoru partnerskih organizacij. Urad za intelektualno lastnino, ki nadzira delovanje Sazasa, tega dogovora ni potrdil. Sazas, nasprotno, trdi, da je bil memorandum utemeljen na začasnem dovoljenju za upravljanje pravic, ki izhajajo iz kabelske retransmisije, ki ga je imel Sazas v določenem obdobju. Ugotovila je tudi, da se je nenavadno skromen del denarja prek švicarske organizacije, ki sicer denar razdeljuje naprej upravičencem po vsem svetu, vrnil k lastnikom pravic v Slovenijo. Med lastniki pravic so večinoma producenti avdiovizualnih del, pa tudi posamezni režiserji in drugi soustvarjalci.
Sazas se na vprašanja v zvezi s tem sprva ni odzval, tako da je bila novinarka prisiljena prvi članek o tej temi objaviti brez pojasnila združenja. Po objavi tega članka in ob kasnejših objavah pa je združenje začelo pošiljati zahtevke za objavo popravkov. Ker je Dnevnikovo uredništvo menilo, da Sazas po prvotnem izogibanju odgovorom zlorablja zakonsko pravico do objave popravka, je objave popravkov zavrnilo, Sazas pa je sprožil sodne postopke.
Predstavniki Sazasa trdijo, da pravne podlage za nakazovanje denarja organizaciji AGICOA niso bile sporne. Trdijo tudi, da so načeloma vsi upravičenci iz Slovenije denar od švicarske organizacije prejeli in da so o tej možnosti dovolj transparentno obveščali vse morebitne upravičence. Če se kdo ni pravočasno prijavil, da bi denar iz Švice prejel (Sazas sicer trdi, da takšnih ne pozna), pa naj bi bil Sazas pripravljen tudi sam poskrbeti za to, da ne bi nihče ostal brez honorarja.
Novica dneva: Zupan ni v Švici
Združenje trdi, da je bil zaradi objave člankov okrnjen ugled Sazasa in da mu je zaradi tega nastala premoženjska škoda. Za zabaven vložek je včeraj na sojenju poskrbel nekdanji pravni zastopnik Sazasa Matjaž Zupan, znani pevec skupine California. Trdil je, da so članki pri bralcih povzročili vznemirjenje in nesporazume. Njegovi kolegi glasbeniki mislijo, da je v Švici izginil njihov denar (ker ne ločijo med nadomestili za kabelsko retransmisijo in nadomestili za predvajanje oziroma izvajanje glasbenih del, na kar se članki sploh niso nanašali); nekateri ga sprašujejo, kdaj bo denar vrnil (četudi v člankih ni bilo trditev, da gre za zasebne koristi); nekdo pa ga je ob srečanju na cesti vprašal celo, kako to, da je v Sloveniji, ko pa naj bi bil v Švici (torej Zupan in ne denar).
Jasno je seveda, da Dnevnik ne more odgovarjati za posledice, ki nastanejo zaradi površnega branja člankov. Od časopisa pa Sazas pričakuje plačilo odškodnine v višini 50.000 evrov, umik člankov iz spletnega arhiva in objavo sodbe, ko bo izrečena. Postopek na sodišču se bo predvidoma nadaljeval konec junija.
Dnevnikova odvetnica Iris Javornik iz odvetniške pisarne Zakonjšek je prepričana, da Sazasu ne bo uspelo. »Novinarka je pri pripravi člankov, ki obravnavajo temo izplačila nadomestil iz naslova kabelske retransmisije upravičencem, ravnala v skladu z dolžno profesionalno skrbnostjo in Kodeksom novinarjev Slovenije,« je povedala po obravnavi. »Včerajšnji dokazni postopek je to potrdil. Novinarka je pred objavo večkrat poskušala pridobiti odziv Sazasa, ki pa na njena vprašanja ni odgovarjal. Ob tem velja opozoriti, da je bila tema pisanja brez dvoma v javnem interesu.« Sazas je društvo z javnimi pooblastili, ki upravlja milijonske zneske.
Društvo novinarjev Slovenije je že večkrat opozorilo, da so tožbe z visokimi tožbenimi zahtevki oblika pritiska na novinarje, ki javnost obveščajo o nepravilnostih v delovanju javnih sistemov. V konkretnem primeru Sazas zoper Dnevnik in Hreščakovo ni sprožil le opisanega postopka, temveč serijo tožb zaradi zavrnitve objav popravkov pa tudi kazenski pregon novinarke. Ta je bil že opuščen, a občutek pritiska je ostal.
