Nasilje v Mehiki je preseglo vse rekorde; lani je bilo denimo 29.168 umorov, v letošnjem prvem trimesečju pa 7667. Od septembra lani, ko se je začela neuradna volilna kampanja, do danes so ubili 90 političnih kandidatov, ki so nameravali sodelovati na splošnih volitvah, sklicanih za 1. julij.
V Villahermosi, glavnem mestu zvezne države Tabasco, je bil v torek žrtev strelskega napada znan mehiški novinar, 47-letni Juan Carlos Huerta. Po podatkih, ki jih je posredoval sam guverner države Arturo Nuñez Jimenez, je skupina plačanih morilcev blokirala njegov avtomobil in ga prerešetala s kroglami. Vse kaže, da ni šlo za rop, marveč za čisto eksekucijo. Jan-Albert Hootsen, predstavnik Odbora za zaščito novinarjev (CPJ), ugotavlja, da so bili na podoben način letos ubiti štirje novinarji, lani pa dvanajst. Šestletni mandat mehiškega predsednika Enriqueja Peñe Nieta, ki se izteče letos, velja za najnasilnejše obdobje za svobodo izražanja v Mehiki, ko je nasilne smrti umrlo 43 novinarjev.
Huerto, voditelja dnevnika na radiu Sin Reservas in televizijskem kanalu Notinueve, so ubili isti dan kot znanega novinarja, kronista in pisatelja Javierja Valdeza pred letom dni (15. maja 2017) v severozahodni zvezni državi Sinaloa. Takrat so zaradi ogorčenja nad razmerami po vsej Mehiki izbruhnili množični protesti. Valdez je razkrival zgodbe o izginulih, žrtvah nasilja, vdovah in nasilnežih, pripadnikih razbojniških tolp, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in tihotapljenjem droge, pretežno v ZDA. Veljal je za referenčnega mehiškega novinarja, kot ga označujejo britanski mediji, ki so lani deset dni po njegovi smrti objavili zanimiv intervju z njim. Valdez je v intervjuju povedal, kako nevarno in skoraj nemogoče je danes novinarsko delo v Mehiki in da se boji za svoje življenje.
Po njegovih besedah so bili novinarji v Mehiki od nekdaj ogroženi, a nikoli tako kot zdaj. Vzroke je pripisal kapitalističnemu sistemu, ki je v skrajno revščino pahnil velik del prebivalstva, zato so »narkokarteli postali neizogibna opcija za preživetje«. Razmere so se po letu 2008 še poslabšale zaradi vojne, ki jo je vlada uperila proti kartelom. Učinek je bil tak, da je namesto prejšnjih treh ali štirih velikih kartelov, ki naj bi jih zatrli, nastalo sedemdeset ali več kartelov. Po Valdezovem mnenju so si »narkokarteli podredili vlado, podjetnike in zdaj si poskušajo podrediti še novinarje«, medtem ko sedanja politika financira sinove trgovcev s smrtjo, jih ustvarja in posluje z njimi. Pred leti so se politiki obračali na narkokartele za denar in so jih ti financirali, danes pa se narkokarteli obračajo na politike, jih ustvarjajo, promovirajo in postavljajo kandidate. Ko ti pridejo na oblast, od njih zahtevajo, da na ključne položaje v policiji, pravosodju in drugih institucijah, predvsem na občinski in regionalni ravni, imenujejo osebe, ki ustrezajo narkokartelom. Za zaščito pred novinarji ali komer koli, ki bi se jim drznil postaviti po robu, imajo na razpolago oborožene tolpe.
Zato se je v Mehiki zelo tvegano ukvarjati z določenimi političnimi temami, je dejal pokojni Valdez, celo takimi, kot so univerzitetne, javne storitve, nenamensko porabljena javna sredstva. V nekaterih mestih pod nadzorom teh združb se dogaja, da uredništvom medijev narekujejo, kaj objaviti in česa ne ter kaj želijo na prvi strani s fotografijo, vsaka združba drugače. Valdez je resignirano ugotavljal, da novinarjem tako ne preostane drugega kot avtocenzura, kajti samo tako je še mogoče pisati in ne utihniti. Njega so utišali. Njegove izjave nazorno pojasnjujejo, zakaj je bilo od septembra lani do danes umorjenih 90 politikov, predvsem kandidatov za župane in zvezni parlament, kar kaže na oster boj kriminalnih združb, da bi prišli na oblast njihovi ljudje. Najhuje pa je to, da 90 odstotkov teh zločinov ni kaznovanih.
