Državniki EU so v Sofiji sicer potrdili širitveno strategijo na jugovzhod, a že to, da v sklepni izjavi govorijo o »partnericah« in ne državah zahodnega Balkana, dovolj zgovorno kaže, da staroselke v EU niso enotne o obsegu in tempu širitve. Vrh v bolgarski prestolnici je bil prvotno zamišljen kot češnja na torti po vrsti nedavnih prizadevanj, da oživijo zastale procese pogajanj o članstvu in med državami obudijo upanje, da v Bruslju niso pozabili nanje, hkrati pa pripravijo te države, da svoje številne medsebojne spore rešijo hitro, učinkovito in strpno. A je namen zvodenel samo nekaj dni pred tem dolgo napovedovanim dogodkom, na katerega je bilo treba čakati petnajst let.
Najprej odgovor Beli hiši
Na vsebino je namreč vplival nedavni izstop ZDA iz iranskega jedrskega sporazuma, ponovno uvajanje sankcij in napoved kaznovanja vseh tistih podjetij, ki bi se drznila še naprej poslovati z Iranom. Voditelji so se namreč morali poenotiti glede odgovora Donaldu Trumpu in njegovi agresivni in nepremišljeni politiki. Predvsem je bilo treba pokazati, da v EU ni razpok in da iranski sporazum podpira celo Velika Britanija, ki zadnje leto dobi gripo, že če Bela hiša kihne.
Voditelji so se dogovorili, da bo EU danes dopoldne sprožila proces v okviru zakonodaje za zaščito evropskih podjetij pred ameriškimi sankcijami glede Irana, je napovedal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker.
Gre za zakonodajo (v angleščini blocking statute), ki preprečuje uveljavljanje ekstrateritorialnih ameriških zakonov v EU in predvideva odškodnine za izgube pri poslovanju. S tem želi Unija zavarovati svoje in iranske gospodarske interese ter ohraniti iranski jedrski dogovor.
Začnite se povezovati
Vrh je bil sicer osredotočen na povezanost znotraj zahodnega Balkana ter te regije in EU na prometnem, energetskem, digitalnem in gospodarskem področju ter med ljudmi. Sprožil je sofijski prednostni načrt za EU in zahodni Balkan, ki je priloga k izjavi. Del sofijske pobude je digitalni načrt za zahodni Balkan, ki vključuje prizadevanja za znižanje stroškov gostovanja v tujih mobilnih omrežjih. Med konkretnimi koraki pa v Uniji izpostavljajo še krepitev sodelovanja regije v programu študentske izmenjave Erasmus+. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je ob tem izpostavil, da načrt za boljšo povezanost regije nikakor ni zamenjava za širitev, temveč gre za to, da ljudje na zahodnem Balkanu ne bi predolgo čakali na nekatere koristi članstva v Uniji. Ni alternative članstvu držav v regiji v EU, ni načrta B, je zatrjeval Tusk, obenem pa izpostavil previdnost in trdnost, ko gre za uresničevanje reform in spoštovanje evropskih vrednot.
Eden odmevnejših dosežkov srečanja naj bi bil pogovor med makedonskim premierjem Zoranom Zaevom in grškim kolegom Aleksisom Ciprasom. Zaev je poročal o preboju v pogovorih s Ciprasom glede spora o imenu njegove države, ki je glavna ovira za napredek Makedonije na poti v unijo. A oba morata sofijski dogovor še potrditi doma. Cipras je bolj zadržan in opozarja, da dogovora še ni.
Bodoče kandidatke za članstvo so večkrat tudi slišale, da morajo najprej odpraviti vrsto medsebojnih težav, ki so hkrati razlog, da niti med članicami ni popolne enotnosti glede vseh vprašanj. Zaradi Kosova, ki ga ne priznavajo Španija in še štiri članice EU, se je denimo španski premier Mariano Rajoy udeležil samo tistih dogodkov, na katerih ni bilo kosovske delegacije. Sklepni dokumenti pa ravno zaradi nepriznavanja Kosova ne govorijo o državah zahodnega Balkana, ampak »partnericah«. A tudi »samokritike« ni manjkalo, saj so nekateri širitev povezovali s predhodnimi nujnimi odločnimi in globokimi notranjimi reformami EU.
