V noči z minulega torka na sredo so volkovi v Črnem Vrhu nad Idrijo pobili več kot štirideset ovac in koz ter s tem kmetom povzročili za približno 5000 evrov škode. Kmetje so ob tem opozorili, da volkove v tistem delu Slovenije, do Trnovskega gozda in Nanosa, opažajo vse pogosteje. Na območju Laškega medtem opozarjajo na škodo, ki jo povzročajo divji prašiči. Letos so tamkajšnji kmetje in lastniki gozdov do maja prijavili 46 škodnih primerov, lani so jih v vsem letu našteli 42. Lansko poletje je prebivalce občin Črna na Koroškem, Mežica in Solčava prestrašil medved, ki je dve jagnjeti in ovco pokončal tik ob planinski poti proti domu na Peci, lansko jesen se je medved povsem približal tudi spodnji postaji žičnice na Veliko planino.
Peticijo poslali evropski komisiji
Škoda, ki jo v kmetijstvu in gozdarstvu povzročijo zveri in divjad, je vsako leto večja, opozarjajo v Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije. Ker so z (ne)odzivnostjo slovenske politike nezadovoljni, zdaj upajo, da jim bodo prisluhnili evropski politiki. Sestavili so peticijo za zmanjšanje števila divjadi in zveri ter v njej opozorili na »čezmerno namnožitev velike parkljaste divjadi v zadnjih desetletjih, predvsem jelenjadi in divjih prašičev«, in na »nesorazmerno zaščitenost velikih zveri«. Gorazd Marinček iz Združenja za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine je pojasnil, da je bilo »leta 1990 v Sloveniji 350 medvedov, danes jih je 900. Po nekaterih podatkih pri nas živi tudi od pet do šest tropov volkov, kar pomeni okoli 60 živali.«
Peticijo, ki jo je podpisalo 51 društev in združenj, ki delujejo na področju kmetijstva, so ta teden poslali evropskemu parlamentu in evropski komisiji, med drugim tudi komisarju za kmetijstvo in razvoj podeželja Philu Hoganu. »Peticijo je podpisalo 51 nevladnih organizacij. Ocenjujemo, da to skupaj s člani, družinskimi člani in podporniki predstavlja okoli pol milijona Slovencev. Pomembno je, da Evropa sliši tudi njihov glas, saj običajno slišijo le, kako dobro v Sloveniji skrbimo za zveri, medtem ko o težavah, ki jih imamo na podeželju z njimi, vedo premalo,« je poudaril predstavnik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije Stane Bergant.
Pričakujejo spremembo zakonodaje
Podporniki peticije poudarjajo, da tudi zaradi škode, ki jo povzročajo zveri in divjad, med drugim upada zanimanje za kmetijstvo, saj ugasne okoli tisoč kmetij na leto, s čimer se zarašča in izgublja tudi kmetijska kulturna krajina, z omejevanjem paše kmetje ne morejo pridelovati zdrave ekološke hrane, v gozdovih pa zaradi objedanja izginjajo jelke in plemeniti listavci.
»Stanje se slabša, ker se divjadi in zveri ne upravlja dobro. Določene populacije divjadi in zveri so preštevilne za ta prostor. Sobivanje živali in človeka v takšnih razmerah ni mogoče. O sobivanju govorijo tisti, ki ne živijo na problematičnih območjih,« je kritičen predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič, ki je ob tem poudaril, da kmetje želijo, da se divje živali ohranijo, vendar mora biti številnost znosna. »Nadejamo se, da bi evropska komisija lahko zrahljala status zaščite zveri, ki je zdaj visok, in s spremembami vplivala tudi na spremembe v slovenskih zakonih,« pa je pričakovanja o rezultatih poslane peticije strnil Bergant.
Zaščita kmetov ali prevelik poseg?
Medtem ko lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov državo pozivajo k zmanjšanju števila divjadi in zveri, pa so nekateri pred časom izrazili zaskrbljenost predvsem zaradi predvidenega velikega števila volkov, ki ga je dovoljeno vzeti iz narave. Ko je denimo ministrstvo za okolje in prostor objavilo odlok, ki je od oktobra 2016 do septembra 2017 dovoljeval odvzem 113 medvedov in desetih volkov iz narave, sta se na spletu pojavili peticiji, ki ju je podpisalo skupno več kot 25.000 nasprotnikov (pre)močnega posega v naravo. Zadnji odlok ministrstva sicer do 30. septembra 2018 predvideva odvzem 132 medvedov in deset volkov.
Da zgolj odstrel volkov ni učinkovit ukrep, ki bi rešil težave kmetov, je pred časom pojasnil tudi sodelavec biotehniške fakultete Miha Krofel: »Odstranitev samo posameznih volkov ali tropov ima pogosto celo nasproten učinek: če trop izgubi kakšnega izmed svojih pomembnih članov, preživeli volkovi težje lovijo svoj naravni plen in se zato včasih še pogosteje preusmerijo na plenjenje domačih živali.«
