Glasno napovedovano in z velikimi upi pričakovano srečanje voditeljev držav članic EU v prestolnici trenutno predsedujoče Uniji Bolgarije, ki naj bi z mrtve točke premaknilo pristopne procese zahodnega Balkana in večjo povezanost in kooperativnost med državami, bo kot kaže ostalo v senci drugih dogodkov, veliko bolj perečih za Evropsko unijo od širitve z državami, ki po mnenju dela članic prinašajo več težav kot koristi.
Nekajtedenska bruseljska diplomatska aktivnost v tem delu Evrope naj bi svoj vrhunec doživela danes v Sofiji. Začelo se je s poročilom evropske komisije o napredku kandidatk za članstvo, ki je precej bolj kot doslej odprlo vrata članstva oziroma pristopnih pogajanj Črni gori, Srbiji, Albaniji in Makedoniji. Sledilo je skopsko srečanje v okviru procesa Brdo-Brioni. Ta del Evrope je na miniturneji obiskal predsednik evropskega sveta Donald Tusk, zdaj pa naj bi v Sofiji še bolj potrdili zavezo Bruslja, da bo aktivneje pomagal kandidatkam prebroditi notranje in medsebojne težave in uspešno prilagoditi zakonodajo evropski.
Že začetek ni ravno obetaven
Problemov v tem delu sveta ne manjka, pravzaprav je jugozahodni Balkan kljub številnim pozitivnim premikom še vedno »sod smodnika«. Če omenimo samo nekatere: zimzeleni srbsko-kosovski spor, nenehni spori s predvsem zgodovinsko konotacijo med Beogradom in Zagrebom, bosanska mednacionalna trenja, makedonsko-grško kazanje mišic glede imena Makedonije… Če k temu dodamo, da v ta prostor kot globalna igralca vse odločneje vstopata Rusija na eni in Turčija na drugi strani, potem je jasno, da ima EU na svojih jugovzhodnih mejah klobčič zelo resnih problemov. Sofija je (bila) po pričakovanjih in napovedih priložnost, da marsikaj premaknejo z mrtve točke. Toda že uvertura ni bila obetavna. Hrvaška in Srbija sta se znova zapletli v diplomatsko besedno vojno okrog Jasenovca. Hrvaška in Slovenija, ki naj bi bili vzornici bodočim članicam EU, sta si v laseh zaradi arbitraže o meji. Srbija je vse bolj razočarana nad odsotnostjo večjega razumevanja Zahoda za njene težave s Kosovom. A niti EU glede tega ni enotna. Španskega premierja Mariana Rajoya ravno zaradi povabila Kosovu ne bo v Sofijo, saj Španija ni priznala kosovske neodvisnosti (niso je priznali niti Slovaška, Romunija, Grčija in Ciper) zaradi domačih težav z Baskijo in Katalonijo. Prisrčnih in vsebinsko plodnih srečanj ob robu vrha med Slovenijo in Hrvaško, Srbijo in Hrvaško ter BiH in Hrvaško prav tako ne gre pričakovati. Mogoče je še najbolj obetavna napoved srečanja grškega in makedonskega premierja Ciprasa in Zaeva. Vse skupaj pa bo v senci odhoda ZDA iz iranskega jedrskega sporazuma in groženj evropskim družbam, ki bodo poslovale z Iranom kljub ameriškim sankcijam. Temu problemu je protokol sprva namenil zgolj včerajšnjo večerjo, a bodo premierji iskanju skupnega odgovora na ameriško obnašanje morali nameniti tudi del del današnjega zasedanja, kar pomeni, da bo za načrtovane teme, kot so digitalni svet in inovacije ter zahodni Balkan, spet manj časa.
