Treh srečanj na visoki ravni, ki se bodo v dobrih dveh mesecih zvrstila na temo razmer na zahodnem Balkanu in širitve EU na ta del stare celine, ne čaka lahko delo. O odnosih med državami v tem delu Evrope bodo jutri razpravljali v okviru projekta Brdo-Brioni, ki »gostuje« v Skopju in se ga bo udeležil tudi predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Kmalu za tem bo vrhunsko srečanje EU, ki bo ob navzočnosti predsednikov ali premierjev držav članic in držav pretendentk za članstvo potekalo v Sofiji, konec junija pa bo širitev na zahodni Balkan del pogovorov predsednikov držav članic EU v Bruslju.
Več maščevalnosti kot dialoga
A pomislekov glede širitve v ta del Evrope ne manjka. Navzoč je strah, da bi si EU ob nemajhnih lastnih težavah nakopala nove. Še posebej so previdni, če je morda beseda »skeptični« prehuda, Francozi in Nizozemci. A tudi države, ki hočejo v EU, ne naredijo veliko, da bi odpravile omenjene bojazni. Ob že »tradicionalnem« kazanju mišic med Prištino in Beogradom se nadaljuje besedna vojna med Beogradom in Zagrebom, ki ju še vedno čaka nekaj osnovnih korakov sprave glede krvave preteklosti, da bi se lahko sploh lotili sodobnih težav, kot so meja, trgovina in delitev nekoč skupnega premoženja.
Nekaj skromnih namigov, da bi se odnosi lahko postopno normalizirali, je izginilo v samo nekaj dneh. Najprej je hrvaška parlamentarna delegacija sredi obiska odkorakala iz Beograda zaradi žalitev poslanca radikalov Vojislava Šešlja, Hrvaška je nato prepovedala vstop v svojo državo srbskemu obrambnemu ministru Aleksandru Vulinu, ki se je želel udeležiti ene izmed spominskih slovesnosti ob obletnici Jasenovca, a je pred tem zahodni sosedi očital strpnost do ustaštva in nepripravljenost, da obračuna z zločini v preteklosti. Odgovor je sledil na »nevtralnem« terenu, na Brdu pri Kranju, kjer srbska ministrica za evropske integracije Jadranka Joksimović na srečanju v okviru procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi (SEECP) ni želela dati izjave hrvaškim novinarjem.
Poskus hrvaške predsednice Kolinde Grabar - Kitarović, da bi z izjavo, da je ne zanimajo stare zamere, ampak dialog in izboljšanje odnosov z vsemi sosedami, zmanjšala napetosti, ni obrodil sadov. Še več, v besedno obračunavanje se je vključila doslej običajno nevidna, ko je šlo za takšne razprtije, srbska premierka Ana Brnabić, ki je za danes napovedala sprejem protiukrepov srbske vlade. Kot da bi se v Beogradu bali, da Brnabićeve onstran meje ne bodo jemali resno, se je dodatno oglasil še zunanji minister Ivica Dačić, ki je tudi napovedal sprejetje »protiukrepov«, ker so v Zagrebu zaprli vrata Vulinu. Sploh pa je srbski zunanji minister očital Evropski uniji, da ko gre za Srbijo, boleha za »gluhonemostjo«.
Tudi odnosi med Makedonijo in Albanijo in tudi Makedonijo in Kosovom niso najboljši, ker se makedonskima sosedama zdi, da Skopje ne uresničuje pravic albanskih prebivalcev v Makedoniji, kot je bilo dogovorjeno z ohridskem sporazumom. Morda je trenutno edina svetla točka v tem delu Evrope napoved dogovora med Grčijo in Makedonijo glede dobri dve desetletji dolgega spora o imenu slednje. A tudi ta je še vedno zavit v debelo zaveso skrivnosti in neuspeh ne bi bil presenečenje.
