Nedavna analiza podatkov Nase, zbranih pred okoli dvajsetimi leti, je pokazala, da je leta 1989 v vesolje izstreljena sonda Galileo med preletom decembra leta 1997 (takrat je bila luni v osmih letih letenja v orbiti najbliže) letela skozi gejzir, ki je izbruhnil iz ledene površine Evrope. Vodna para je segala najmanj 150 kilometrov nad površino Jupitrove lune, saj se je Galileo v tistem trenutku nahajal na takšni razdalji od Evrope.

Znanstveniki so z analizo takratnih podatkov opazili nenavadne motnje v magnetnem polju, ki so nastale ravno zaradi izbruha tega gejzirja. Tega pa je v veliki meri tvorila voda. Evropa bi pod ledenim površjem prav lahko skrivala ocean, skoraj dvakrat večji od velikosti vseh oceanov na Zemlji skupaj. Ravno voda pa bi zelo povečala možnost najdbe prvega tujega življenja izven našega planeta.

Do Jupitra še ena sonda

»Že prej smo vedeli, da je imela Evropa veliko elementov, potrebnih za življenje. Vsaj za takšno, kakršnega poznamo mi: ima vodo, energijo in ogljik. Možnost obstoja življenja na njem pa je eno od velikih vprašanj, na katerega želimo najti odgovor,« je razložila znanstvenica Elizabeth Turtle z univerze Johns Hopkins. Znanstveniki so odkritja popisali v zapisu, objavljenem v reviji Nature Astronomy.

Odgovor bodo morda našli že v roku nekaj let, saj bo Nasa s ciljem raziskovanja Jupitrove orbite v smeri Evrope izstrelila še eno sondo, Clipper. Z nizkimi preleti bo skušala priti do vzorcev »gejzirja«, s katerimi bi znanstvenikom omogočili iskanje morebitnih mikrobnih oblik življenja v Evropinem oceanu.