Agenciji sta nazadnje sodelovali leta 1998, ko sta na Saturn in Titan poslali vesoljsko sondo Casini-Huygens. Strokovnjaki so se zaradi pomanjkanja denarja odločali, ali nadaljevati to odpravo, ki je prvo fazo raziskovanja končala lani, ali pa poslati sondo do Jupitra in njegovih lun. Prevladalo je stališče, da je tehnično bolj upravičeno dati prednost slednji odpravi, čeprav se bodo nadaljevale tudi priprave za prvo. Po načrtih bosta Nasa in Esa poslali vsaka svojo vesoljsko sondo. Nasina bo z raketo Ariane proti luni Evropa poletela predvidoma leta 2020, Esa pa bo plovilo na luno Ganimed poslala z raketo Ariane. Sondi, ki bosta pri potovanju izkoristili gravitacijo Venere, bosta na cilj prispeli v šestih letih.
Čeprav bosta sondi občasno raziskovali skupaj, se bo edino Nasino plovilo zadrževalo v bližini Evrope, ki je znana po velikem sevanju. Po prvotnih študijah bi sonda tu zdržala samo 66 dni, zato namerava Nasa uporabiti posebno zaščito za občutljive elektronske sisteme. Američani so prepričani, da lahko plovilo v Evropini orbiti deluje več mesecev in dokonča raziskovanje površja ter notranjosti lune. Znanstveniki si že dolgo želijo ogledati Evropo s sofisticiranimi instrumenti. Njeno razmeroma tanko, nekaj deset kilometrov debelo ledeno površje naj bi skrivalo oceane, v katerih bi se lahko razvilo življenje.
Znanstveniki o morebitnem obstoju življenja v globokih slanih oceanih Evrope razpravljajo že od leta 1979, ko je njene bližnje fotografije poslala na Zemljo sonda Voyager. Te so vznemirile vso javnost in sprožile snemanje vrste znanstvenofantastičnih filmov, med njimi 2010: Odiseja 2, ki prikazuje tuje organizme, ki se plazijo iz ledene Evropine površine. Tudi zelo debelo ledeno površje Ganimeda, največjega satelita v Sončevem sistemu, ki je večji celo od planeta Merkur, naj bi skrivalo oceane, luna pa je značilna po svojem razgibanem terenu oziroma "gubah", ki so nastale, ko se je zmanjševala in povečevala glede na zamrznjeno ali odmrznjeno vodo v oceanih.