Ponudba klimatskih naprav je na trgu ogromna, prav tako jih najdemo v različnih izvedbah, od »split« sistemov z dvema enotama in okenskih sistemov do prenosnih naprav in drugih precej kompleksnejših različic.

Pred nakupom preverimo ponudbo

Prav tako je pametno, da se pri nakupu nove klimatske naprave odločimo za napravo z invertersko funkcijo, ki omogoča učinkovitejše hlajenje in tudi ogrevanje prostora. Inverterska klimatska naprava namreč varčuje z električno energijo bolj kot običajna, posebnega problema pa jim ne predstavljajo niti nizke zimske zunanje temperature –10 ali celo –15 stopinj Celzija.

»Split« klimatska naprava ima notranji del (ali več delov) ločen od zunanjega. Dela sta med seboj povezana z električno napeljavo in cevmi, v katerih se pretaka hladilni plin. Notranja enota hladi zrak v prostoru. Danes večina modelov omogoča tudi ogrevanje. Vse »split« klimatske naprave so opremljene z elektronskim in daljinskim upravljanjem za nastavitev moči ventilatorja in temperature v prostoru. Ker klimatska naprava prostor tudi razvlažuje, je treba pri montaži zagotoviti odvod vode iz notranje enote.

Prenosno, pravimo ji tudi premična klimatska naprava, lahko postavimo na poljubno mesto v prostoru. Vsebuje vse elemente za delovanje, vključno s hladilnim kompresorjem. Omejitev pri postavitvi predstavlja le cev (običajno premera 10 cm), po kateri topel zrak odvajamo na prosto (skozi priprto okno, zidno rešetko ali odprtino v zidu), sicer se prostor ne bo ohladil. Cev za odvajanje toplega zraka na prosto naj bo čim krajša, saj deluje kot grelno telo in oddaja toploto nazaj v prostor.

Moč klimatske naprave

Pred nakupom klimatske naprave si lahko že sami okvirno izračunamo, kakšno moč naprave potrebujemo. Pri ne preveč zahtevnih bivalnih prostorih določimo površino prostora, ki ga želimo klimatizirati. Dobljeno površino pomnožimo še z višino prostora in tako dobimo prostornino, ki jo pomnožimo s številko 25 (25 W/m3), s čimer dobimo prvo oceno, kako močno klimatsko napravo potrebujemo. Pri prostornini 60 kubičnih metrov je to naprava moči okoli 1500 W ali 1,5 kW. A pozor – če kupujemo klimatsko napravo za podstrešno sobo oziroma stanovanje, ki je po možnosti še slabše izolirano oziroma imamo veliko steklenih površin, je treba prostornino pomnožiti s številko 35 (W/m3) ali pa tudi več.

Pri tej grobi oceni, ki smo jo dobili za moč naprave, moramo prišteti še moč strojev in aparatov, ki delujejo v prostoru, ki ga želimo klimatizirati. Ko ti aparati (TV, računalnik …) delujejo, v prostor sproščajo dodatno toploto energijo, ki jo je treba nevtralizirati. Poleg tega moramo h gornji oceni prišteti tudi po 100 W hladilne moči za vsakega človeka v prostoru. Če se vam izračun zdi sila kompliciran, brez strahu – povprašajte strokovnjaka, ki vam bo napravo montiral.

Ključno je redno vzdrževanje

Čeprav je uporaba klimatske naprave preprosta, je za udobje in zdravje na dolgi rok treba poskrbeti z rednim vzdrževanjem. Če je klimatska naprava zanemarjena, pridejo z ohlajenim (ali segretim) zrakom v prostor tudi bakterije, trosi in plesen. V sezoni je treba klimatsko napravo očistiti vsakih 14 dni, še zlasti filtre, ki jih očistimo z nežno milnico in pred ponovno vgradnjo posušimo. Enkrat na leto naj napravo preveri pooblaščeni serviser, dopolni hladilno tekočino, izmeri spremembe v tlaku in ugotovi, ali naprava kje pušča. Še tako majhne napake pri vzdrževanju lahko zelo vplivajo na učinkovitost. Občasno velja preveriti tudi stanje nosilcev zunanjega dela, ki mora biti pritrjen stabilno in ravno.

Klima lahko ogrozi zdravje

Čeprav je težko zanikati, da nam lahko klimatske naprave precej olajšajo življenje, je po drugi strani dobro, da se zavedamo tudi njihovih nevarnosti. Večinoma namreč niti ne pomislimo, da je lahko prav klimatska naprava kriva za naše (ponavljajoče se) težave z zdravjem. Pri klimatskih napravah je najbolj problematično, da pogosto ni poskrbljeno za njihovo redno in temeljito čiščenje. Če pozabimo na menjavo filtrov, lahko pride do razmnožitve različnih bakterij in glivic, v klimatskih napravah pa se lahko zaradi tekočine pojavi celo črna plesen. Vsi ti mikroorganizmi, ki živijo v vaši klimatski napravi, pa so lahko vzrok za vaše težave z dihanjem. Temu se boste seveda najlažje izognili tako, da redno čistite klimatsko napravo in da zamenjate filtre, ko je to potrebno.

Raziskave kažejo tudi, da naj bi obstajala povezava med delom v klimatiziranih prostorih in nevrološkimi simptomi, kot sta glavobol in vrtoglavica. Včasih lahko pomaga, da nekoliko povišamo nastavljeno temperaturo. Prenizka temperatura namreč poveča možnosti za glavobol. Večina ljudi sicer ne obožuje vročine, vendar lahko preveliko zanašanje na klimatske naprave povzroči, da postanete povsem neodporni proti višjim temperaturam zraka.

Ko morate zaradi različnih opravkov zapustiti klimatizirane prostore, postane to za vas skoraj nemogoče, saj pride do zelo intenzivne telesne reakcije. Poleg tega se lahko pojavi še nekakšna oblika psihične odvisnosti od klimatskih naprav, zaradi česar lahko že misel, da bi zapustili klimatiziran prostor, povzroči hudo paniko in tesnobo.