V četrtek objavljeni podatki o rasti cen življenjskih potrebščin v ZDA so pokazali, da je bila letna 2,2-odstotna rast osnovne inflacije pod pričakovanji analitikov. Vlagatelji so to interpretirali kot pozitivno za delniške trge, saj si z nižjimi inflacijskimi pritiski lahko obetamo počasnejše dvigovanje obrestnih mer. Naslednji dvig ključne obrestne mere se bo sicer zelo verjetno zgodil 13. junija letos in večina vlagateljev meni, da bo temu dvigu sledil samo še en dvig v preostanku leta. Posledično se je konec tedna rast vrednosti dolarja zaustavila, ta je sicer v primerjavi z evrom v letošnjem letu porasel za 0,5 odstotka.
Pretekli teden je zaznamovala tudi visoka rast cene nafte, ki je sledila odločitvi Donalda Trumpa, da izstopi iz jedrskega sporazuma z Iranom. Nove ameriške sankcije naj bi začele veljati postopoma in ocenjuje se, da bodo do konca leta zmanjšale iranski izvoz in znižale globalno dobavo nafte za okoli 200 do 300 tisoč sodčkov dnevno oziroma 2 do 3 odstotke. Cena nafte je teden zaključila pri 77 dolarjih, kar je 15 odstotkov višje od začetka leta. Rast cene nafte pozitivno vpliva na cene delnic energetskih družb, ki so na globalni ravni v letošnjem letu pridobile 6,7 odstotka. Umiritev tona med ameriškim in kitajskim predsednikom ter pripravljenost za nadaljnje pogovore sta zmanjšali tveganje trgovinskih vojn. K zmanjšanju geopolitičnih napetosti je prispeval tudi Trumpov dogovor za junijsko srečanje s severnokorejskim predsednikom. Umiritev geopolitičnih tenzij je vidna v vrednosti indeksa VIX, ki meri volatilnost ameriškega delniškega trga in je v petek prvič po januarju letos upadla pod 13 odstotkov.
Po rekordnem upadu argentinskega pesa je tamkajšnja vlada poudarila, da se z Mednarodnim denarnim skladom dogovarja o posojilu v vrednosti 30 milijard dolarjev, s katerim bi podprla trenutni tečaj. Pestro dogajanje na valutnem trgu je začinila še turška lira, ki je v primerjavi z glavnimi svetovnimi valutami prejšnji teden ponovno izgubljala vrednost in v primerjavi z dolarjem letos izgubila že 12 odstotkov. Turški predsednik Erdogan je namreč kljub dvomestni inflaciji v Turčiji znova zagovarjal tezo, da morajo obrestne mere za ohranitev visoke gospodarske rasti ostati nizke.
V Evropi je odmevala objava hipotekarnega posojilodajalca Halifax, da so se v Veliki Britaniji cene stanovanjskih nepremičnin marca znižale za več kot tri odstotke na mesečni ravni, kar je najvišji padec v zadnjih sedmih letih in jasno nakazuje na ohlajanje tamkajšnjega nepremičninskega trga. Od odločitve Velike Britanije o izstopu iz EU so najbolj na udaru cene nepremičnin v Londonu, ki so se od junija 2016 podražile le za slab odstotek, kar je znatno manj od rasti cen nepremičnin v območju evra (6 odstotkov).
Na domačem borznem parketu je najbolj odmevala informacija o zavezujoči ponudbi kitajske družbe Hisense za Gorenje. Hisense je namreč za delnico Gorenja ponudil 12 evrov za delnico pod pogojem, da v prevzemnem postopku pridobi najmanj 50 odstotkov plus eno delnico družbe. Delnica Gorenja se je po objavi podražila za 65 odstotkov in trgovanje zaključila nad 11 evri za delnico, kar nakazuje, da vlagatelji ocenjujejo, da je verjetnost uspešnega prevzema po ponujeni ceni razmeroma visoka.
