Osnovnošolci so nesrečno rastlino, ki je bila določena za žrtev, obkladali z žaljivkami kot je »malo listnato pezde« in »smrdljivka«. Eden od šolarjev je rastlino vprašal, ali »je sploh živa«, drugi pa ji je rekel, da »sploh ni zelena«.

Druga rastlina je medtem poslušala lepše besede. Osnovnošolci so ji govorili, da je lepa, da ima lepo steblo, hvalili so tudi njeno sposobnost fotosinteze. »Želim si, da bi lahko tudi jaz pretvarjala sončno energijo v hrano, to je res nadvse pametno,« so delili komplimente.

Mnoge izjave so posneli in jih en mesec predvajali rastlinama. Po preteku meseca dni je bila rastlina, ki je med drugim poslušala, da je tako nepomembna, da se še veganom zdi povsem v redu, če jo pojedo, v bistveno slabšem stanju od rastline, ki je bila deležna komplimentov. Obe lončnici sta bili sicer po zagotovilih Ikee deležni povsem enake oskrbe – obe sta bili namreč izpostavljeni povsem enakim zunanjim vplivom.

Eksperiment je brez znanstvene podlage

Za mnoge uporabnike spleta je eksperiment dokaz, da tudi rastline čutijo in da se njihovo zdravje lahko poslabša, če so deležne žaljenja. Zapise ganjenih uporabnikov na twitterju so podprli tudi v Ikei, kjer so zapisali, da »imajo tudi rastline čustva, prav tako kot ljudje«. Svojo trditev so podkrepili z »dokazi« Masara Emote, ki je proučeval spremembe v molekularni strukturi vode pod vplivom misli in vibracij. Emota med drugim tudi trdi, da je onesnaženo vodo moč očistiti z močjo misli.

Podobno kot njegove raziskave, tudi Ikein eksperiment ne temelji na znanosti. Kot pišejo na iflscience.com, gre za simpatičen poskus, ki sicer otroke odvrača od nadlegovanja vrstnikov, bi pa bilo potrebno za dokazovanje hipoteze o tem, da imajo rastline čustva, ubrati drugačen, znanstven pristop.

V preteklosti so se sicer znanstveniki že ukvarjali s proučevanjem rastlin in njihovega odziva na okolje. Ugotovili so, da se rastline odzivajo na določene zvoke in vibracije, denimo na čebelje brenčanje. Dokaza o tem, da imajo rastline čustva, pa še ne bo kmalu – najbrž nikoli.