Murva je na Primorskem to, kar je lipa v osrednji Sloveniji: drevo na vaškem trgu, natančneje mogočno drevo na vaškem trgu, pod katerim v senci sedijo vaščani. Le da v pozni pomladi oziroma v zgodnjem poletju to ni mogoče, saj temni plodovi murve zreli padajo na tla in puščajo barvo na vsem, česar se dotaknejo – na cesti, avtomobilih, kamnitih klopeh, rokah.
Črna za okusne plodove, bela tudi za sviloprejke
Poznamo bele in črne murve. O tem, zakaj so murve črne, so svojo legendo imeli že stari Babilonci, zapisal pa jo je Ovid v Metamorfozah. Namreč za črne murve je kriva ljubezen med Piramom in Tizbo, to sta babilonska Romeo in Julija, ki sta po spletu nesrečnih naključij umrla pod belo murvo, njuna kri pa je bele murve obarvala rdeče in bog se je odločil, da bodo v spomin na tragično prepovedano ljubezen za vedno ostale take.
Bele in črne murve pa se v marsičem razlikujejo. Murus alba ali bela murva je tisto drevo, ki ga gojijo kot prehrano sviloprejk. Je malo krajšega življenjskega veka kot črna murva, hitro rastoča, plodovi dozorijo malce pozneje kot pri črni murvi, so pa bolj sladkastega okusa. Bela murva izvira iz Kitajske, kjer jo tudi največ gojijo.
Črna murva ni domovanje sviloprejk in jo gojijo le zaradi okusnih plodov. Črna murva, kot pove že legenda o Piramu in Tizbi, izvira iz Perzije, zdaj pa je razširjena po Evropi in Bližnjem vzhodu, vse do Azije. V nasprotju z belo murvo je drevo črne murve bolj trdoživo in doseže visoko starost, je robustnejše, predvsem pa je bolj odporna proti vremenskim vplivom, tako da lahko uspeva tudi v celinskem podnebju. Ne nazadnje jih v Perziji gojijo tudi na nadmorski višini okoli tisoč metrov. Še pred dvema stoletjema je bila murva v Sloveniji razširjena ne le na Primorskem, temveč tudi na Štajerskem, v Prlekiji in na Dolenjskem. Navada je bila, da so na vzhodno stran hiše sadili belo murvo, ki je simbolizirala dan, na zahodno pa črno, ki je pomenila noč. Plodovi murve so veljali za sladkor revežev.
Za Vergila najpametnejše drevo
Zanimivo je, da obe vrsti murv rodita zelo zgodaj. Star pregovor pravi, da pride pomlad, ko vzbrsti murva. Kar je res, saj vzbrsti zelo pozno, a ko se to zgodi, lahko popolnoma ozeleni tako rekoč čez noč. To hitro murvino brstenje je opazil že rimski pesnik Vergil in jo zaradi tega označil za najpametnejše drevo. Že dobra dva meseca pozneje rodi plodove, ki zorijo postopno: medtem ko so nekateri že sladki in temni, so drugi na istem drevesu lahko še popolnoma zeleni, tako da lahko murve obiramo več kot mesec dni. Kar je spet priročno, saj plodov ni mogoče skladiščiti.
Na mnogih vrtovih in v parkih imajo murve zaradi sence. Murva je zelo hitro rastoče drevo, ki pa ima razvejano in bogato krošnjo, prav tako so goste njene korenine. Zato je treba pametno razmisliti, kam bi jo posadili, da ne bi čez nekaj let s koreninami ruvala poti ali grbančila asfalta, z gosto senco pa zastirala zelenjavnega vrta. Murva je skromna in uspeva tudi na revnih tleh, čeprav ji najbolj ustreza nekoliko bolj vlažna in kisla zemlja. Obrezujemo jo pozimi, rodi na dvoletnih vejah. Murva ima še eno lastnost, in sicer da se, tudi če je bila popolnoma porezana, ponovno razraste. Na tak način se lahko pomladijo zelo stara drevesa. Nič nenavadnega ni, da na Primorskem vidite debelo in staro deblo murve z novo, mlado krošnjo.
Za vrtove pa je primerna tudi tretja vrsta murve Murus alba pendula, murva žalujka, ki ima značilne povešene veje. To vrsto uporabljajo večinoma kot okrasno rastlino.
