Slovenci radi odhajamo v Azijo, sploh na Tajsko. Kako radi, še najbolj nazorno kažejo letala družb Emirates in Qatar Airways, ki tja letijo iz Zagreba prek Dubaja ali Dohe. A brez skrbi, na Tajskem se, čeprav jih gre večina na jug, na morje, med milijoni turistov z vsega sveta v hipu porazgubijo tudi množice slovenskih.

Štirikrat več kot leta 2000

Tajsko, ki je najprivlačnejša zaradi hrane, sonca, lepih plaž in toplega morja, je lani obiskalo 35,3 milijona turistov, letos pa jih pričakujejo 37,5 milijona, kar je skoraj štirikrat več kot leta 2000, ko jih je tja prišlo okoli deset milijonov. Gre za grenko-sladko zadovoljstvo, saj država od turizma, ki predstavlja 22 odstotkov bruto družbenega proizvoda, praktično živi, a ga po drugi strani tudi že težko obvladuje. Govorimo predvsem o najbolj priljubljenih otokih, okoli katerih turisti in čolni uničujejo korale, da o onesnaženosti in vedno večji zazidanosti površin, ki ji domačini komaj še sledijo, niti ne govorimo.

»Koh Tao je bil še pred letom dni popolnoma drugačen,« mi je v začetku leta o zgradbah, ki rastejo tako rekoč pred tvojimi očmi, dejal lastnik enega od potapljaških centrov na otoku, ki zato, ker je poceni in v koraku z novostmi, v svetovnem merilu velja za lokacijo številka ena za tiste, ki bi se radi želeli naučiti potapljati ali bi se radi naučili učiti potapljati druge. Ni sicer razkril, da se Koh Tao skupaj z vedno večjim številom turistov spopada tudi z vedno več mafijskimi prevarami, prostitucijo in nasiljem, ker je to nekaj, kar turisti, če so nepremišljeni, očitno morajo spoznati sami, je pa res vse tisto, kar je bil pripravljen povedati. Tajska se spreminja in se je v zadnjih letih že zelo spremenila, da se ne bi še bolj, pa se je končno odločila ukrepati tajska vlada.

Štiri tisoč ljudi na majhni plaži

Potem ko je zaradi poplave cigaretnih ogorkov na 24 tajskih plažah že od februarja letos prepovedano kaditi, bo od julija na najbolj obiskanih otokih začelo veljati še nekaj drugih prepovedi. Na Koh Tau, Koh Samuiju, ki ga je predlani obiskalo 2,3 milijona turistov, in še manjšem Ko Phanganu, kamor pride okoli milijon ljudi na leto, med katerimi so zlasti mladi, ki drejo na znane otoške zabave ob polni luni, se ne bo več smelo loviti in hraniti rib, čolni pa ne bodo več mogli pristajati ob koralnih grebenih. Tiste, ki novih pravil ne bodo upoštevali, lahko doleti do leto dni zapora in približno tri tisoč evrov denarne kazni. Še večja sprememba se je zgodila v primeru plaže v zalivu Maya na otočju Koh Phi Phi.

Rajska plaža, ki je turistični bum doživela po filmu z Leonardom DiCapriom Obala, bo po novem vsako leto za štiri mesece, od junija do septembra, zaprta, ko bo odprta, pa jo bo lahko obiskalo le 2000 ljudi na dan. Do zdaj jih je na plažo, ki je v resnici zelo majhna, namreč vsak dan prišlo kar od 4000 do 5000. S tem ukrepom naj bi koralam in morskemu življu omogočili, da si opomorejo od škode, ki jo povzročijo obiskovalci. Toda nekateri menijo, da je odločitev prišla prepozno in da je ukrep še vedno premil, saj je nedavna raziskava pokazala, da v zalivu skoraj ni več rib, ogroženih pa je 77 odstotkov koral. Drugi verjamejo, da je regeneracija zaliva mogoča, tako kot se je to zgodilo v primeru otoka Koh Yoong, ki so ga za turiste zaprli pred tremi leti, v tem času pa tja presadili nekaj koral, medtem ko naj bi se tiste, ki so bile uničene, začele počasi obnavljati.

Tesno tudi na Filipinih

Tajska seveda ni edina država v Aziji, ki ji množični turizem uničuje okolje. Pred podobno težavo so se znašli na Filipinih in v Južni Koreji ter tudi na celini. Tako so na Filipinih, potem ko je predsednik Rodrio Duterte ugotavljal, da se morje ob njegovih idiličnih peščenih plažah spreminja v mlako, 26. aprila za turiste zaprli otok Boracay, ki ga obišče dva milijona ljudi na leto, Južni Korejci pa razmišljajo, kako naj pred obiskovalci zavarujejo otok Džedžu. Dva tisoč kilometrov velik vulkanski otok, poln slapov, ki je zaradi erotičnega zabaviščnega parka priljubljen tudi med azijskimi mladoporočenci, je lani obiskalo 15 milijonov turistov, vlada pa kljub protestom domačinov še ne namerava ukrepati. Še več, z dodatnim letališčem, ki ga gradijo na otoku, bi lahko do leta 2035 število turistov povečali na 45 milijonov na leto. So pa zato tik pred ukrepi, da omejijo število obiskovalcev, v Indiji, kjer so se zbali za svojo palačo Tadž Mahal, po kateri se vsak dan sprehodi do 70.000 ljudi. Novo število naj bi bilo 40.000, vsak obiskovalec pa bo v njej lahko ostal največ tri ure.