Če socialdemokrati potrdijo koalicijo s stranko ANO, bo Češka dobila manjšinsko vlado, ki bi ji večino zagotavljali komunisti. Ti bi tako prvič po letu 1989 imeli vlogo pri vladanju, čeprav gre za neformalni dogovor z njimi. Babiš je bil sicer v 80. letih član KP, delal pa naj bi tudi za tajno policijo, kar zanika.
Stranka ANO je na oktobrskih volitvah v spodnjem domu dobila 78 od 200 poslancev, ČSSD in Komunistična stranka pa vsaka po 15 mandatov. Te volitve so bile hud poraz za tradicionalne stranke, še posebej za socialdemokrate, ki so v letih 2014–2017 imeli premierja. Značilnost novega parlamenta je tudi, da je zelo razpršen, saj razen gibanja ANO nobena stranka ni dobila več kot 12 odstotkov glasov.
Grožnja z novimi volitvami
Decembra lani je Babiš, ki ga podpira predsednik države Miloš Zeman, dobil mandat za sestavo vlade, vendar ministrska ekipa, v kateri je bilo nekaj neodvisnih strokovnjakov, ni dobila podpore parlamenta. Tako je kot premier životaril do zdaj, ko tudi še ni jasno, ali bodo v ČSSD novo vlado podprli. Vprašanje je že, ali se bo četrtina od 19.000 članov te stranke udeležila glasovanja, kar je pogoj. Babiš je zagrozil, da bo sicer prišlo do novih volitev.
Socialdemokrati so dolgo časa zavračali sodelovanje z Babišem, ker je v preiskavi zaradi domnevnih nepravilnosti pri prejemanju dveh milijonov evrov evropskih subvencij pred desetimi leti. Sam trdi, da je nedolžen.
Evra ne bodo prevzemali
V osnutku koalicijske pogodbe med drugim piše, da vlada ne namerava uvesti evra. 63-letni Babiš, po rodu Slovak, pravi, da prevzem evra zavrača zaradi velikih grških dolgov – s tem stališčem je zmagal na volitvah. Dodal je, da je to v interesu države in da ga ne zanima, ali so interesi njegovih nekdanjih podjetij morda drugačni. Babiš je pred časom uradno predal svoj Holding Agrofert, v katerem je 200 podjetij, zlasti agroživilskih in naftnih, v upravo skrbniškemu skladu. Kot skoraj vse češke stranke tudi Babišev ANO ostro zavrača migrante. V koalicijski pogodbi tako piše, da si bo vlada prizadevala odpraviti begunske kvote EU.
Na prvi pogled se zdi nenavadno, da so lani na čeških volitvah zmagale populistične stranke: Babišev ANO je dobil 30 odstotkov, Piratska stranka in skrajna desnica vsaka po 11 odstotkov. Na Češkem namreč ni migrantov in beguncev, brezposelnost je komaj 3-odstotna, najnižja v EU, gospodarska rast je bila lani 3,6-odstotna, javne finance so v dobrem stanju. Češka je prehitela Slovenijo po BDP na prebivalca, leta 2023 naj bi Italijo. Vendar so številni Čehi močno zadolženi, mnogi se tudi zaradi nizke plače težko prebijejo do konca meseca. Za svoje težave nižji sloji krivijo doslej vladajoče stranke.
Babiš bi državo vodil kot podjetje, pri tem se po pragmatičnosti, tudi v odnosu do Bruslja, razlikuje od Orbana in Kaczynskega, ki sta bolj ideološko zavezana konservativizmu in nacionalizmu. Kot finančni minister v prejšnjih letih je pokazal, da razmišlja racionalno. Po tem, da ima v lasti številne medije, pa je podoben Berlusconiju.
