Aktualni češki desničarski predsednik Miloš Zeman, ki zagovarja boljše odnose z Rusijo in je skeptičen do Evropske unije, je zmagal na volitvah in dobil drugi mandat. V tesni tekmi drugega kroga proti profesorju fizikalne kemije Jiřiju Drahošu je predvsem uspešno mobiliziral svoje pristaše, kar se je pokazalo v najvišji udeležbi na predsedniških volitvah v zadnjih dvajsetih letih (66,6 odstotka). 73-letni Zeman je na koncu na volitvah, ki so potekale v petek in soboto, dobil 51,4 odstotka glasov, 68-letni Drahoš pa 48,6 odstotka.
Strašenje z migranti, ki jih je bilo lani vsega dvanajst
Zeman je v volilni kampanji ostro nastopal proti evropski migracijski politiki. Število migrantov na Češkem je sicer minimalno – po kvotnem sistemu so jih lani sprejeli vsega dvanajst –, toda igranje s strahovi je bilo uspešno. Zeman se zavzema tudi za boljše odnose z Rusijo in Kitajsko, zato ni čudno, da sta eni prvih čestitk priromali iz Moskve in Pekinga. Glasove mu je prinašala tudi zadržanost do EU, saj je znatni del Čehov nezadovoljen s članstvom v EU, do katerega so imeli ob vstopu leta 2004 skupaj s Slovenijo velika pričakovanja.
Drahoš na drugi strani je novačil bolj izobražene volilce, ki jih je po ocenah čeških analitikov povezovalo predvsem nezadovoljstvo z Zemanom – od njegovega evroskepticizma in spogledovanja z Rusijo do podpore Trumpu in nenehnih napadov na medije. Drahoš je kot politični novinec iz akademskih krogov kandidiral kot neodvisni kandidat in dobil podporo več strank. Na koncu mu je za presenečenje zmanjkalo le približno toliko, za kolikor je Zeman v drugem krogu dvignil volilno udeležbo med svojimi pristaši.
Češki analitiki v današnjih komentarjih ne pričakujejo, da se bo Zeman v drugem mandatu spremenil. Ocenjujejo, da bo nadaljeval politiko, ki razdvaja, upajo pa vsaj, da bo spremenil ton javnega diskurza in pokazal dostojnost, kot piše komentator Martin Zverina v dnevniku Lidove Noviny.
Veliko časa za spornega mandatarja Babiša
Zeman je politični veteran, ki se je v dolgi karieri obrnil od tipičnih idej socialne demokracije in od zagovarjanja evroatlantskih povezav v 90. letih, ko je v roke dobil tudi premiersko žezlo, k spogledovanju z Rusijo in Kitajsko ter protipriseljensko politiko, ki jo je izkazoval tudi med tokratno kampanjo.
»To je moja zadnja politična zmaga, porazov pa več ne bo,« je dejal po izvolitvi na drugi petletni mandat – tretjega ustava ne dopušča. Predsedniška funkcija je na Češkem precej ceremonialna (sicer manj kot v nekaterih drugih evropskih državah), a vendar bo imela njegova zmaga takoj neposreden vpliv na sestavo vlade. Zeman je namreč v sredo poslovnežu Andreju Babišu, šefu stranke ANO, ki je na parlamentarnih volitvah dobila 78 sedežev v 200-članskem parlamentu, podelil nov mandat za sestavo vlade in pravi, da ga bo podpiral še naprej ter mu dal veliko časa za sestavljanje vlade. Babiš je vpleten v korupcijsko afero, zaradi česar so mu v parlamentu odvzeli imuniteto in zaradi katere mu ni uspelo najti koalicijskih partnerjev, njegovi manjšinski vladi pa ne zadostne podpore za izglasovanje zaupnice.
