Po njenem zaslišanju v senatnem odboru za obveščevalne dejavnosti je namreč dejal, da je ne bi smeli potrditi, ker ni hotela » priznati nemoralnosti mučenja«. McCaina so med ujetništvom v vietnamski vojni mučili in to vprašanje ima zanj posebno težo, Haspelova pa je med drugim vodila tajni zapor Cie na Tajskem, v katerem so v času Busheve vlade mučili ujetnike. Republikanci, ki imajo v senatu dva glasova večine, bodo tako morali za potrditev Haspelove, ki bi bila prva ženska na čelu Cie, najti podpore še najmanj enega demokrata. Poleg McCaina, ki je bolan in se glasovanja ne bo udeležil, je proti imenovanju še en republikanski senator, podpira pa jo en demokratski. Haspelova je večino od 33 let službe preživela v Cii, med drugim kot agentka v Evropi.