Novodobni Britanci so zares odkrili kleti in njihovo koristnost šele v 21. stoletju. V zadnjih desetih letih si številna gradbena podjetja manejo roke, ker so se številni petični Londončani, posebno superbogati, navdušili nad… kletmi. Zaradi stanovanjske »stiske« v razkošnih velikih superdragih hišah v bogataških četrtih Londona, ki jim niso smeli dodati nadstropja, dveh ali več v višino, so se odločili to narediti v podzemlju. Ker se ne želijo izseliti iz Londona in zidati gradov v njegovi okolici, jih gradijo pod zemljo v prestolnici.
Od plavalnih bazenov do kinodvoran
Londonski milijarderji in multimilijonarji so v zadnjih desetih letih v mestnem podzemlju zgradili kar 4650 kleti, ki jim ne brez razloga rečejo megakleti, saj so pod zemljo zgradili dve, tri in več nadstropij, v katerih imajo plavalne bazene, kinodvorane, telovadnice in vse drugo, brez česar ne morejo biti. V 4650 megakleteh, katerih gradnjo so dovolili pristojni na londonskih občinah od začetka leta 2008 do konca leta 2017, je natanko tisoč telovadnic, 380 bazenov, 460 kinodvoran, 550 televizijskih sob, 380 vinskih kleti, 340 sob za računalniške igre, 240 savn, 120 sob za služinčad, 60 podzemskih garaž in veliko vsega drugega, od turških kopeli prek sob za kajenje cigar do soban za bankete in kegljišč. Skupna globina vseh teh megakleti je dobrih petnajst kilometrov oziroma je petdesetkrat globlja, kot je višina najvišjega londonskega in evropskega nebotičnika Shard (visok je 306 metrov).
Pohlep jih žene pod zemljo
V podzemeljskem kraljestvu superbogatih v najbogatejših četrtih, ki je nastalo v samo desetih letih, je celo več umetnih plaž in avtomobilskih muzejev. V dveh od superkleti sta dva oziroma trije bazeni. 785 megakleti ima pod tlorisom hiše dve in pod vrtom eno nadstropje. 112 jih ima tri nadstropja pod tlorisom hiše in dve pod vrtom. Vse so v bogataških četrtih pod zelo razkošnimi hišami. 67 jih je v četrtih Kensington in Chelsea, 34 v četrti Westminster. Ni presenetljivo, da razkošnim domovom številnih superbogatašev rečejo ledene gore. Ker jih je kot pri ledenih gorah veliko več pod površino kot nad njo. Vse več Londončanov se pritožuje, ker vse več someščanov gradi pod zemljo. Kritiki jim pripisujejo pohlep, zaradi katerega želijo še povečati vrednost svojih hiš, ki so že brez megakleti vredne deset, dvajset, trideset pa tudi veliko več milijonov. Vseeno se je število prošenj za gradnjo pod zemljo po letu 2011 v Londonu potrojilo.
Lastniki podzemlja
Nekateri arhitekti branijo širitev Londona pod zemljo. Delno zaradi stanovanjske krize oziroma kroničnega pomanjkanja stanovanj v prestolnici. Delno zato, ker si mladi ne morejo privoščiti nakupa stanovanj in ostajajo doma v povprečju do 25. leta, številni veliko dlje. Nekateri trdijo, da bi osrednji London rešil stanovanjsko krizo, če bi pristojni dovolili gradnjo dveh dodatnih nadstropij v višino. Ker je več hiš pod spomeniškim varstvom, to ni mogoče. Zato svetujejo gradnjo navzdol, pod zemljo. Tudi nebogatim Londončanom z odraslimi otroki, ki se ne morejo izseliti. Resnici na ljubo so že v viktorijanskem času v Londonu veliko gradili pod zemljo. Pomemben razlog za to je bil, da so bili Londončani, ki so bili lastniki zemlje, na kateri je bila njihova hiša, tudi lastniki veliko več zemlje pod hišo, in sicer do polovice ulice, ob kateri je bila njihova hiša. Številni kritiki pravijo, da s podzemeljsko gradnjo, ki jo primerjajo z odprto operacijo srca, povzročajo škodo sosedom. Poznavalci pravijo, da je to v mnogih primerih res, vendar dodajajo, da so odprte operacije srca postale nekaj precej vsakdanjega. In da gradnja dveh, treh in več podzemeljskih nadstropij, pri katerih so predpisi neprimerljivo manj omejujoči, kot so pri gradnji dodatnih nadstropij nad zemljo, ne bo povzročila nikomur nobene škode, če izbereš dobre gradbenike. V veliki meri zato, ker London stoji večinoma na glini, v kateri, pravi stroka, lahko brez škode narediš velike luknje, potrebne za megakleti.
Simbol zemeljske neenakosti
Arhitekti kot da vse premalo vedo o tem, kako zelo draga je gradnja že navadne kleti, kaj šele megakleti. Očitno so nezainteresirani tudi za to, kaj simbolizira ta širitev superbogatih, ki imajo pravljične hiše na zemlji, pod zemljo. Sociologi ugotavljajo, da simbolizira »globoko plutokratizacijo Londona«. Profesor Roger Burrows, ki je ena največjih avtoritet za razvoj mest, pravi, da »je v času, ko se tako veliko londonskih družin srečuje s stanovanjsko krizo, podzemeljski zemljevid Londona globok simbol poglabljanja globalnih neenakosti in njihovega prostorskega izražanja«. Z drugimi besedami: superbogati si ne prilaščajo samo vse več tega, kar je na zemlji, ampak tudi kar je pod njo.
