Čeprav slovenska policija največ primerov ilegalnega prehajanja meje še vedno ugotavlja na območjih policijskih uprav Koper in Maribor, se od lanskega oktobra migrantski pritisk zlasti na mejo na območju Bele krajine nenehno povečuje. V aprilu se je bistveno povečalo število ilegalnih prehajanj predvsem na metliškem koncu. Tako je letos mejo na območju policijske postaje Metlika prestopilo 175 migrantov, nazadnje včeraj zjutraj pet Pakistancev, ki so jih zajeli pri Drašičih. Na območju črnomaljske policije so letos obravnavali 298 nezakonitih prestopov meje. Šest migrantov se je med prečkanjem Kolpe utopilo, od tega štirje na slovenski strani. Lani v prvih štirih mesecih v Beli krajini niso ugotovili niti enega nezakonitega prehoda meje.
Kolpo prebredejo ali preplavajo
»Ni dolgo tega, ko sta se dva begunca, mlajša moška, ustavila pri sosedu. Prosila sta ga za vodo in hrano ter da naj pokliče policijo, kar je tudi naredil,« nam je včeraj pripovedovala Marica Žunič iz Žuničev. »Ne vem, kaj bi naredila, če bi bila doma sama. Vendarle so to neznanci.«
Žuniči so bili v zadnjih mesecih ena najpogosteje omenjenih belokranjskih vasic, kjer so ilegalne prebežnike zajeli slovenski obmejni policisti. Prebežniki iščejo nove poti, predvsem na območjih, kjer ni žice ali ograje. V zadnjih dneh so jih policisti zajeli v Božakovem, Rosalnicah pa tudi stran od Kolpe, v Drašičih in Krmačini. »Pred nekaj dnevi je skupina migrantov prečkala Kolpo prav pri naši njivi, kakšnih dvesto, tristo metrov od vasi. Policija pravi, da niso nevarni, toda otrok vendarle ne pustim več samih h Kolpi. Smo pa zadnjič na sprehodu po gozdu opazili polno oblačil in ostankov hrane. Očitno se v gozdu preoblečejo iz mokrih oblačil in gredo dalje,« pripoveduje Metka Ladika Nemanič iz Božakovega.
Doslej brez incidentov
Po besedah Antona Štubljarja, vodje oddelka za državno mejo in tujce na Policijski upravi Novo mesto, so v zadnjih dneh zaradi vse večjega pritiska ilegalnih prebežnikov na državno mejo v Beli krajini povečali število policistov in tako pokrili še nekatere lokacije, ki jih sicer ne bi mogli. »Želimo si, da bi bilo policistov še več. Tudi s pomočjo domačinov, ki nas obveščajo o dogajanju ob meji, uspešno obvladujemo situacijo.« Štubljar ob tem pomirja domačine. »Doslej nismo imeli prav nikakršnih izgredov ali incidentov s prebežniki na območju PU Novo mesto. Niso nasilni in se ne vpletajo v konflikte. Zato lahko domačini nemoteno opravljajo svoja dela na poljih in drugod ter svoj prosti čas preživljajo ob Kolpi. Seveda previdnost ni odveč.«
Večina migrantov je moških do 30. leta starosti, med njimi so tudi petnajstletni fantje. Če je bila večina prebežnikov v času migrantskega vala v letih 2015 in 2016 iz Sirije, gre zdaj večinoma za državljane Alžirije, Maroka, Tunizije in v zadnjem času Pakistana, pojasnjuje Melita Močnik, vodja sektorja mejne policije na Generalni policijski upravi. »Tudi način prestopov je precej preprost. Skoraj v vsaki državi na svoji migrantski poti zaprosijo za mednarodno zaščito, nato pa še pred odločitvijo o upravičenosti do mednarodne zaščite to državo zapustijo. Tudi v Sloveniji ugotavljamo zelo visok odstotek samovoljnih zapustitev države.«
Kot pravi, so razmere v Sloveniji obvladljive. Hkrati priznava, da je migracijski potencial, ki vodi proti Sloveniji, visok, po njenih podatkih govorimo o 50.000 do 60.000 ljudeh, od Grčije naprej. V nam najbližji Bosni in Hercegovini naj bi bilo po nekaterih ocenah med 5000 in 6000 migrantov. Tudi pretok iz Srbije na Hrvaško, kot pravi, ne pojenja, zato so hrvaške sile skoncentrirane predvsem na mejah z BiH in Srbijo.
»Glede na vse boljše vremenske razmere pričakujemo, da bo pritisk migrantov na hrvaško-slovensko mejo v poletnih mesecih naraščal,« pravi. Zato ne izključuje vpoklica rezervnih policistov, podobno kot med lansko turistično sezono. Kmalu naj bi vzdolž meje razporedili še dodatnih 107 novih policistov, ki končujejo šolanje. Močnikova ne izključuje možnosti, da bi v primeru potreb zaprosili tudi za mednarodno pomoč.
