Julija letos bo minilo natanko deset let, odkar sta v bližini podjetja Bramac v Dobruški vasi pri Škocjanu tedanji župan Anton Zupet in nekdanji prometni minister Radovan Žerjav položila temeljni kamen za gradnjo krožišča. Že takrat je bilo govora, da je krožišče izjemnega pomena za razvoj tamkajšnje obrtne cone oziroma gospodarsko-tehnološkega centra. A temeljni kamen je bil, kot kaže, brez »temeljev«, saj je trajalo kar desetletje, da je država končno zagotovila denar in pridobila potrebna zemljišča. Škocjanski župan Jože Kapler in minister za infrastrukturo Peter Gašperšič sta tako te dni s podpisom sporazuma o sofinanciranju gradnje krožišča naredila pomemben korak na poti k razvoju gospodarstva v Škocjanu.
Deset let pregovarjanj in obljub
Gradnja krožišča je bila sprva del dogovora občine in Družbe RS za avtoceste (Dars). Ta naj bi krožišče zgradila v zameno za deponiranje gradbenega materiala ter uporabo in posledično poškodovanje lokalnih cest v času gradnje avtocestnega odseka Kronovo Smednik, odprtega leta 2004. Dve leti kasneje so o tem podpisali protokol ter leta 2008 položili temeljni kamen.
A iz vsega skupaj ni bilo nič ne le zaradi pomanjkanja denarja, ampak tudi zaradi spremembe zakonodaje leta 2010, na podlagi katere Dars ni imel več pravne podlage za gradnjo izven državnega lokacijskega načrta za avtocesto. Krožišče v Dobruški vasi je namreč že izven tega območja, pojasnjuje škocjanski župan Jože Kapler. »Seveda smo se še naprej dogovarjali, dobili določene obljube, a spet ni bilo pravnih podlag,« pravi.
Varnejši dostop do poslovne cone
Zapletalo se je tudi pri pridobitvi zemljišč, saj se je Agrarna skupnost Dobruška vas-Tomažja vas trdo borila, da bi za približno pol hektarja kmetijskih zemljišč, kjer naj bi stal rondo, iztržila čim višjo ceno. Lansko leto so vendarle dosegli dogovor, da bodo za kvadratni meter lastniki dobili 4,80 evra, kar je še vedno bolje kot razlastitev, čeprav so sprva upali na nekajkrat višji iztržek.
Od leta 2014 je občina v komunalno ureditev desetih hektarjev velike poslovne cone, ki leži tik ob avtocestnem priključku, s pomočjo evropskih nepovratnih sredstev vložila dva milijona evrov, letos naj bi po Kaplerjevih napovedih še okoli milijon evrov. »S potencialnimi investitorji se že dogovarjamo, eden napoveduje 150 novih delovnih mest, drugi še 25. A vsi čakajo na krožišče, ki bo omogočilo varen dostop do poslovne cone, brez katerega investitorji niti ne bi dobili uporabnega dovoljenja. Hkrati bo krožišče in ostala spremljajoča infrastruktura omogočila tudi bistveno varnejši promet na tem območju za vse udeležence,« pravi Kapler.
Gradnja krožišča, ki zajema tudi ureditev avtobusnega postajališča, kolesarske poti, pločnika, javne razsvetljave, je ocenjena na 1,3 milijona evrov, od tega naj bi 1,1 milijona zagotovila država, ostalo občina. Projektna dokumentacija je pripravljena. Po napovedih Tomaža Willenparta z Direkcije RS za infrastrukturo bi lahko v drugi polovici julija objavili razpis za izbiro izvajalca. Če ne bo večjih zapletov, se bo gradnja, ki naj bi trajala pol leta, pričela letos jeseni, v nasprotnem primeru pa prihodnjo pomlad.
