Informacij o tem, kje je mogoče graditi, posameznikom in podjetjem, ki se odločajo za gradbene investicije, ne bo več treba iskati po množici spletnih strani in v prostorih različnih državnih in občinskih organov. Po novem lahko strokovna in širša javnost podatke iz državnih in občinskih prostorskih načrtov ter prostorskih redov občin dobi na enotnem spletnem portalu www.pis.gov.si.
Prvič javno objavljeni grafični deli načrtov
Prostorski informacijski sistem, ki ga je na tem mestu zagnalo ministrstvo za okolje in prostor, vsebuje podatke za 160 občin, ki so sprejele nove občinske prostorske načrte, prvič pa so javno prikazani tudi grafični deli teh načrtov. Preostalih 50 občin, ki imajo še stare občinske plane, želi ministrstvo po besedah generalne direktorice direktorata za prostor, graditev in stanovanja Barbare Radovan tudi z novim spletnim pregledovalnikom spodbuditi, da vendarle pospešijo pripravo novih dokumentov. Pregledovalnik poleg tega prikazuje še omejitve v prostoru (na primer zaradi zaščite območij Natura 2000) in podatke o izdanih gradbenih in uporabnih dovoljenjih po 1. juniju 2015.
Starejša gradbena in uporabna dovoljenja naj bi iz papirnate v elektronsko obliko prevedli in jih na portalu objavili v naslednjih letih, enako velja za podrobnejše podatke iz podrobnih občinskih prostorskih načrtov. »Prostorski podatki na portalu so v tem trenutku informativne narave. S projektom eProstor ter novim zakonom o urejanju prostora in gradbenim zakonom pa bomo do leta 2021 vzpostavili pogoje, da se bodo podatki o vseh prostorskih aktih, gradbenih in uporabnih dovoljenjih evidentirali na enoten način preko prostorskega informacijskega sistema,« so napovedali na ministrstvu.
Prostorski informacijski sistem je del obsežnejšega petletnega projekta informatizacije vseh prostorskih postopkov in evidenc eProstor, s katerim bosta geodetska uprava in ministrstvo do leta 2021 vzpostavila elektronsko poslovanje v vseh postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja, priprave prostorskih aktov in evidentiranja nepremičnin.
Cilj je odpraviti administrativne ovire in prispevati k izboljšanju poslovnega okolja in konkurenčnosti gospodarstva oziroma njegovi ozelenitvi. Odprti in enotno vodeni podatki pa bodo ob investitorjih v pomoč tudi prostorskim načrtovalcem in projektantom, upravnim enotam, nosilcem urejanja prostora in politikom pri sprejemanju odločitev o prostorskem razvoju tako na občinski kot na državni ravni, je še spomnila Radovanova.
