Ko je ljubljanska mestna občina novembra 2016 občanom Bežigrada, ki stanujejo ob Parmovi ulici, predstavila dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje zahodno od omenjene ulice, se je izkazalo, da ti nikakor ne podpirajo ideje o 550 novih stanovanjih in novih poslovnih površinah. Takšni pozidavi so nasprotovali iz več razlogov, med njimi pa je bil najbolj pogosto omenjen razlog prometni kaos.
Kot so občinarjem pojasnili tamkajšnji stanovalci, je prometna situacija na Parmovi ulici že sedaj, brez toliko dodatnih stanovanj in poslovnih prostorov, nemogoča. Ko je pri javni razpravi novembra 2016 na dan prišlo še, da načrti o predlagani pozidavi temeljijo na prometni študiji, ki je bila narejena leta 2008, so občani zahtevali novo, svežo študijo. Novelirano študijo sta občina in družba PNZ, ki jo je pripravila, predstavili minuli četrtek v nabito polni sejni dvorani mestne hiše. Če je bilo po besedah vodje oddelka za urejanje prostora Mirana Gajška srečanje z občani novembra 2016 zelo burno, je tokratni pogovor s stanovalci potekal v bistveno bolj mirnih tonih.
Križišče ulice Bežigrad in Parmove bo semaforizirano
Gregor Pretnar iz družbe PNZ je občanom pojasnil, da so pri pripravi študije preučevali tri situacije, in sicer, kaj bi se dogajalo s prometom v tem območju, če bi zahodno od Parmove ulice gradili sama stanovanja, če bi gradili same poslovne prostore in kaj, če bi bilo poslovnih površin toliko kot stanovanjskih. Ravno slednja varianta se je pokazala kot najbolj ugodna ob predpostavki, da bo na tem območju največ 700 dodatnih parkirnih prostorov, in ob spremembah nekaterih križišč. Pretnar je pojasnil, da bo prometna situacija še naslednjih deset let sprejemljiva, če bo občina nekoliko prilagodila križišči Samove in Parmove ulice ter Dunajske in Linhartove, prav tako pa je predvidena semaforizacija križišča Parmove ulice in ulice Bežigrad. Ravno nad slednjo idejo so bili občani navdušeni, saj opozarjajo, da je prečkanje ulice Bežigrad na tem križišču »smrtno nevarno«.
Pretnar je kot dodaten ukrep za izboljšanje prometne situacije navedel tudi preureditev prometa na Livarski ulici, ki je trenutno enosmerna v smeri proti Dunajski cesti. »Če Livarsko ulico naredimo enosmerno od Dunajske proti Parmovi cesti, se bo čez to območje nehal premikati tranzitni promet in dobili bomo mirno spalno naselje,« je zagotovil ljubljanski župan Zoran Janković, ki je omenil, da trenutno nekateri vozniki iz Šiške Parmovo ulico uporabljajo kot obvoz Dunajski cesti. Janković je kot primer, kako dobro je delovala ureditev enosmernega prometa v nasprotni smeri ustaljenih tranzitnih poti, navedel del Vodnikove ulice od ceste Na jami do Tržne ulice.
Livarska ulica bo šest mesecev poskusno preurejena
Janković se je z občani dogovoril, da bodo po zaključku prenove vodovoda in kanalizacije na Livarski ulici promet na omenjeni ulici poskusno preuredili v nasprotno smer, torej v smer proti Parmovi ulici. Janković je predlagal, da poizkusna doba traja šest mesecev, da bodo pravi učinek spremembe videli tudi v času po začetku novega šolskega leta, ko se promet v mestu znova poveča. »Če z novo ureditvijo ne boste zadovoljni, lahko Livarsko ulico spet obrnemo nazaj, to ni problem,« je zagotovil Janković.
Ena od stanovalk je apelirala na Jankovića, naj na občini vsaj razmišljajo o ureditvi prehoda za pešce in kolesarje čez železniške tire v Šiško. »To ne bi bila pridobitev samo za nas, ki tu živimo. Ko se bo odprl islamski center, bi lahko potem za njih prišlo v poštev parkiranje v Tivoliju. Tudi vrednost stanovanj, ki se bodo še gradila, bi se povečala,« je svoje stališče utemeljila Bežigrajčanka. Janković je priznal, da je to dobra ideja in da bodo razmislili. A zavez o uresničitvi ni želel dajati: »Rad bi vam povedal, da bomo ta prehod uredili do recimo leta 2020. Ampak ker take napovedi ne morem dati, ne bom ničesar obljubljal.«
Za četrtino bodo zmanjšali predvideno pozidavo
Gajšek je ob tem napovedal še, da bo končni predlog občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje zahodno od Parmove ulice za eno četrtino zmanjšal predvideno bruto tlorisno površino stavb glede na dopolnjeni osnutek. Slednji je predvideval 86.900 kvadratnih metrov, predlog pa bo dovoljeval 21.100 kvadratnih metrov manj bruto tlorisnih površin. Najbolj je občina površine oklestila na zemljiščih med Parmovo in Kurilniško ulico ter islamskim centrom, ki so trenutno večinoma v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank in Jatne consulting. Če je bilo v osnutku na tem delu načrtovanih 55.500 kvadratnih metrov bruto tlorisnih površin (večinoma gre za stanovanja), jih bo končni predlog dovolil le 36.700 kvadratnih metrov.
Vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet David Polutnik je zagotovil, da si bodo stanovalci novelirano prometno študijo lahko ogledali na spletni strani tega oddelka in oddelka za urejanje prostora. Študijo bodo objavili najpozneje 7. maja.
