Z zgraditvijo obvoznice bo postala Slovenska cesta, ki preči Mengeš, lokalna cesta. »Zanimiv izziv, ki bo kraju omogočil, da se dokončno otrese prizvoka tranzitno ali spalno naselje. Pravzaprav bi lahko šlo kar za rojstvo mesta, saj ima Mengeš prvič v zgodovini priložnost, da to zares postane,« ne skriva navdušenja urbanist Tomaž Schlegl. Na pobudo občinske uprave je svoje videnje že ujel tudi v idejno zasnovo razvoja mengeškega mestnega jedra.
Župan občine Mengeš Franc Jerič se prav tako zaveda, da Mengeš nima središča, ki bi bilo prepoznavno kot mestno jedro, in da so dobili z ukinitvijo središčne tranzitne ceste idealno priložnost, da ga končno oblikujejo. Zato jih na občini idejne zasnove, ki so predstavljene tudi v kratkem filmu na spletu, navdušujejo. Menijo, da so dobra osnova razvoja mestnega središča, navdušuje pa tudi njihova preprostost, saj skoraj ne zahteva novogradenj.
Schlegl mestno središče umešča na območje kulturnega doma, ki skupaj z občinsko stavbo in knjižnico tvori jedro bodočega kulturnega, družabnega in javnega življenja, ki se neposredno navezuje na športni park ter druge rekreativne in parkovne površine ob Pšati, na osnovno šolo, Staretov grad in Oranžerijo. Edina novogradnja bi bila montažno dvonivojsko parkirišče z odprto zgornjo etažo, ki ne bi okrnilo nobene vedute.
Tržnica, vodnjak, loža
Osrednji trg s tržnico, mestnim vodnjakom in javnimi sanitarijami bi Schlegl urejal na severni strani doma kulture. Tržnica bi kraljevala na mestu današnjih provizoričnih pokritih parkirišč, kjer bi uredil mestno ložo, ki je eden od pomembnih mestotvornih elementov, pod katerim se lahko odvijajo različne dejavnosti in prireditve. Idealen prostor za gradnjo trikrat večje nove knjižnice riše na obstoječo ravno streho nad avlo kulturnega doma.
V prostore sedanje knjižnice Schlegl umešča glavno mestno galerijo, ki bi lahko prerasla v eno od razpoznavnih kulturnih točk mesta in občine. V občinski stavbi Slamnik bi s spremembo naklona strehe pridobil prostore za različne družbeno pomembne vsebine, kot so ateljeji, prostori društev in podobno. Vsebin v obstoječih objektih skoraj ne bi spreminjal, z nekaj mestotvornimi bi jih zgolj dopolnil, saj je Mengeš po arhitektovem prepričanju premajhen, da bi bile mestotvorne vsebine razpršene vse naokrog.
Mestno središče kot dnevna soba
Schlegl med drugim ugotavlja, da je Mengeš po številu prebivalcev že zdavnaj izpolnil pogoje za mesto, a se v vseh javnih objavah in celo na uradni spletni strani občine še vedno pojavlja zgolj kot naselje in nikjer kot mesto. Vzrok naj bi tičal v tem, da kraj za zdaj ponuja le osnovne funkcije, kot so pošta, banka, živilske trgovine… Ne ponuja pa tistih mestotvornih funkcij, ki prebivalca postavijo v vlogo meščana, ki čuti pripadnost do svojega kraja. Ali kot pravi Schlegl: »V stanovanju lahko bivamo, ko imamo kuhinjo, spalnico in kopalnico. Ko vključimo še dnevno sobo, pa dobimo prostor za druženje; prostor, kjer poklepetamo z družinskimi člani, prijatelji, se igramo, beremo, uživamo… in stanovanje postane dom. Enako se zgodi z mestnim središčem, ki je kot dnevna soba v stanovanju. Je prostor za druženje in kakovostno preživljanje prostega časa. Tu se izoblikuje lokalna skupnost.«
Občanu prijazno mestno središče po Schleglovem prepričanju vsebuje prostor za kulturne prireditve, knjižnico in osrednji trg, ki ni namenjen parkiranju, ampak občanu. Na njem je pokrita tržnica, večnamenska mestna loža in lokali z gostinskimi vrtovi. »Vse to so mestotvorni elementi, ki dajejo naselju dodano vrednost in ga spreminjajo v mesto.«
Glasbeno mesto
Schlegl je v idejno zasnovo razvoja vgradil tudi dve konkurenčni prednosti – simbolno povezavo z glasbo in obsežen park med Gobavico in Pšato. Čeprav je Mengeš povsod prepoznaven po glasbi, se je po arhitektovih besedah doslej v tej smeri v kraju gradilo premalo načrtno, da bi se identiteta razvijala in bi sloves kontinuirano rasel in se utrjeval. Park med Gobavico in Pšato bi bolj izkoristil z novim parkiriščem ob kulturnem domu, ki bi razbremenilo tudi predel ob osnovni šoli. Z dodatnim mostom čez Pšato bi z njim zagotovili parkirišča tudi za načrtovano športno dvorano, piko na i pa bi parku dodala Oranžerija z neobaročnimi vrtovi, ki so jih z gradnjo telovadnice zmanjšali za polovico, a si jih stroka prizadeva znova obnoviti.
Precej dela bo tudi z obnovo Slovenske ceste, ki je podobno kot večji del Mengša grajena dokaj stihijsko. »Na eni strani so pritlične hiše, na drugi pa konglomerat večnadstropnih objektov, celo mini stolpnice,« opaža Schlegl, ki bi pri gasilskem domu namesto križišča uredil krožišče.
