Karavana je mesec dni potovala čez Mehiko, kamor je prišla iz Gvatemale, Salvadorja in drugih držav Srednje Amerike. Sestavljajo jo ljudje, ki bežijo pred nasiljem mamilarskih tolp, ženske, ki bežijo pred nasiljem v družini, in drugi, ki doma več ne vzdržijo.
Na meji jih je pričakalo več deset ameriških pravnikov prostovoljcev, ki so jim dajali brezplačne nasvete in informacije, preden se bodo danes podali pred carinske in imigracijske uradnike ZDA.
Starše opozarjajo, da jim bodo najverjetneje odvzeli otroke, vendar pa to ni nikogar prepričalo, da bi se obrnil nazaj. Trumpova vlada na čelu s predsednikom je zadnje dni dajala ostre izjave proti karavani, ki so jo od začetka poti 25. marca na meji med Mehiko in Gvatemalo spremljali in označili za grožnjo nacionalni varnosti ZDA.
Pravosodni minister ZDA Jeff Sessions je dejal, da gre za nameren poskus spodkopavanja njihovih zakonov. Na mejo je poslal več imigracijskih sodnikov, da hitreje rešijo prošnje za zatočišče.
Ministrica za domovinsko varnost Kirstjen Nielsen pa je dejala, da bi morali za azil najprej zaprositi v Mehiki. Obljubila je odločen pregon vseh, ki iščejo azil pod pretvezo, kakor tudi tistih, ki jih poučujejo, kako naj prelisičijo uradnike.
Od oktobra do decembra lani je prvi pregled imigracijskih uradnikov uspešno prestalo 80 odstotkov prosilcev za azil, kar pa še ni konec zgodbe, saj se zanje šele začenja postopek, med katerim morajo čakati v zbirnih centrih ali pa jih nadzirajo z elektronskimi zapestnicami.
Končna statistika je povsem drugačna in ZDA so od leta 2012 do leta 2017 zavrnile 88 odstotkov prosilcev za azil iz Mehike, 79 odstotkov iz Salvadorja, 78 odstotkov iz Hondurasa in 75 odstotkov iz Gvatemale.
