Trump je sicer oktobra lani dovolil objavo na tisoče strani dotlej zaupnih dokumentov in dejal, da bo preostalih tristo zapečatenih skušal objaviti v pol leta. Po informacijah iz Bele hiše so Trumpa varnostne agencije »uspele prepričati«, naj nekatere dele dokumentov pusti zapečatene, saj bi lahko bila njihova objava škodljiva za nacionalno varnost.
Večina od petih milijonov strani dokumentov je javnosti na voljo že od konca 90. let prejšnjega stoletja. Dokumente naj bi v skladu z zakonom iz leta 1992 »odklenili« že 26. oktobra lani Po tem zakonu, sprejetem po velikem pritisku javnosti, bi bilo treba dokumente objaviti 25 let po podpisu zakonu, razen če takratni predsednik presodi, da bi to lahko škodovalo obrambi, obveščevalni službi ali mednarodnim odnosom in da bi bila ta škoda tako velika, da je pomembnejša od interesa javnosti.
Nihče pa ne verjame, da bi lahko zapečateni dokumenti razkrili kaj več o eni največjih nerazrešenih skrivnosti v zgodovini človeštva. Eden najbolj priljubljenih ameriških predsednikov je pod streli padel 22. novembra leta 1963 v Dallasu v Teksasu. Ustrelil ga je Lee Harvey Oswald, njega pa je še pred sojenjem eliminiral Jack Ruby. Primer je sicer sprožil številne teorije zarote.
