Ameriški Nacionalni arhiv je objavil več kot 2800 dokumentov, povezanih z enim največjih političnih misterijev v ameriški zgodovini. Lovci odgovora na vprašanji, kdo je 22. novembra 1963 v Dallasu ubil predsednika Johna F. Kennedyja in predvsem kdo je atentat organiziral, so v četrtek na spletu dobili dostop do doslej zaupnega gradiva zvezne policije FBI in obveščevalne službe Cia. Zgodovinarji pravijo, da v njih verjetno ni kronskega dokaza o krivcu ali krivcih. Razlog za to je morda tudi v odločitvi predsednika Donalda Trumpa, da kljub prvotni obljubi o objavi vsega materiala o umoru Kennedyja zadrži oznako »zaupno« na tristo dokumentih. To, po lastnih besedah neljubo odločitev je sprejel na prigovarjanje varnostnih služb, ki pravijo, da bi razkritje njihove vsebine škodilo ameriški varnosti, odnosom po svetu in celo sedanjim operacijam oziroma sodelavcem.

V paketu ni nekaterih dokumentov, ki so jih željno pričakovali, denimo 338 strani dolgega dosjeja o šefu Ciine pisarne v Dallasu ali o zadnjem pogovoru Jacka Rubyja, preden je ustrelil atentatorja na Kenndeyja, nekdanjega marinca Leeja Harveyja Oswalda. Trump je odredil, da se v naslednjega pol leta opravi pregled teh tristo dokumentov za morebiten umik oznake zaupno.

Objavo dokumentov je določal poseben zakon iz leta 1992, ki je za to predvidel 25-letni rok. Edini, ki lahko odredi podaljšanje tajnosti, pa je predsednik države.

Sovjeti, Kubanci, Johnson ali desničarska zarota?

Hkratna objava skoraj 2900 dokumentov predstavlja ogromen zalogaj za zgodovinarje, novinarje, navdušence in druge, ki jih podrobneje zanimajo okoliščine zadnjega umora kakšnega ameriškega predsednika. New York Times je denimo pozval vse, ki se ljubiteljsko prebijajo skozi dokumentacijo, naj sporočijo, če se jim zdi, da so naleteli na kaj zanimivega. Zato je pričakovati, da bo trajalo nekaj časa, da bo znano vse, kar dokumenti razkrivajo. Objavljamo pa izsledke, ki so jih že izbrskali ameriški in britanski mediji:

Direktor FBI J. Edgar Hoover je na dan, ko je bil ubit Kennedyjev atentator Lee Harvey Oswald, opozoril, da je treba najti dodatne dokaze o njegovi krivdi, sicer javnost ne bo verjela, da je predsednika ubil on: »Nekaj moramo objaviti, da prepričamo javnost, da je Oswald resnični morilec. Vendar trenutno nimamo nič novega, razen da je mrtev.«

Isti dokument razkriva, da je FBI takoj po umoru Kennedyja opozarjal policijo, da je Oswaldovo življenje v nevarnosti in da potrebuje dodatno varovanje.

Dva meseca pred atentatom je Oswald obiskal sovjetsko veleposlaništvo v Mehiki. Kmalu zatem je CIA prestregla njegov telefonski pogovor z agentom sovjetske tajne službe KGB v Mexico Cityju. Oswald je govoril v »polomljeni ruščini«.

Sovjetski uradniki so bili prepričani, da atentata ni izpeljal en človek, ampak »ultradesničarska zarota« v ZDA, kaže objavljena ameriška depeša, in da bo za umor predsednika obtožila Sovjete ter sprožila agresivno politiko. Bali so se, da bi v času voditeljske praznine kakšen neodgovoren ameriški general izstrelil raketo proti Sovjetski zvezi.

Predsednik Lyndon B. Johnson, ki je nasledil Kennedyja, je po trditvah šefa Cie pogosto govoril, da so Kennedyja ubili iz maščevanja za uboj voditelja Južnega Vietnama Ngo Dinh Diema med državnim udarom, ki ga je podpirala Cia in se je zgodil tri tedne pred umorom Kennedyja.

Hooverjev memorandum iz leta 1966 pa govori o virih v Sovjetski zvezi, ki naj bi imeli v rokah podatke, ki napeljujejo na to, da je za umor Kennedyja odgovoren Johnson.

Odbor predstavniškega doma za preiskavo atentata je v osnutku poročila zapisal, da Kuba verjetno ni odgovorna za napad, saj bi bila cena, ki bi jo plačala, če bi njena vpletenost prišla na dan, prevelika.

Britanski lokalni časnik Cambridge News je 25 minut pred umorom Kennedyja prejel anonimni telefonski klic s sporočilom, da prihaja »velika novica« in da naj novinar pokliče na ameriško veleposlaništvo v Londonu. Podobno nenavadni klici, ki so čudežno sovpadali z dogodki, so tistega leta prišli na še več drugih britanskih naslovov.

Veliko objavljenih dokumentov ne govori neposredno o okoliščinah umora Kennedyja. Nekateri razpredajo o Ciinih načrtih za umor Fidela Castra, da bi mu denimo kot ljubitelju potapljanja v obleko podtaknili glivice, ki povzročajo kožno bolezen, ali da bi v morje podtaknili školjko z eksplozivom. Eden govori, da so se Kubanci v izgnanstvu dogovorili, koliko so pripravljeni plačati za Castrovo glavo: 100.000 dolarjev. V enem dokumentu omenjajo domnevne dokaze, da je bil Johnson član kukluksklana. Veliko dokumentov pa se nanaša na FBI-jevo iskanje komunistov v ZDA.