Po oceni Mercatorjeve uprave s Tomislavom Čižmićem na čelu obstajajo tveganja, izhajajoč iz negotove prihodnosti Skupine Agrokor, ki bi lahko ogrozila nadaljnje delovanje Mercatorja. Hkrati uprava meni, da ima Skupina Mercator ustrezne notranje in zunanje vire ter vzpostavljene ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganj za nadaljnji operativni obstoj, je navedeno v četrtek objavljenem letnem poročilu Mercatorja. Da obstaja pomembna negotovost, »ki lahko vzbudi bistveni dvom o sposobnosti skupine, da nadaljuje kot delujoče podjetje«, je v poročilu neodvisnega revizorja k lanskoletnemu poslovanju navedla tudi revizijska hiša Deloitte revizija.
Brez enkratnih dogodkov dobičkonosno poslovanje
Mercator je lani ustvaril 203,7 milijona evrov izgube, medtem ko je leta 2016 znašala 78,7 milijona evrov. K tolikšni izgubi so vplivali enkratni dogodki oziroma popravki (predvsem na novo ovrednotene nepremičnine), ki jih je Skupina Mercator morala narediti v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. K izgubi leta 2016 so sicer v največji meri prispevale dodatne slabitve terjatev do družb v Agrokorjevi lasti. Konsolidirana izguba Skupine Mercator je bila leta 2017 nekoliko nižja in je znašala 184,4 milijona evrov (leta 2016 je presegla 78 milijonov evrov). Medtem ko je izguba iz poslovanja matične družbe Mercator znašala 87 milijonov evrov, je na ravni skupine dosegla 172,5 milijona evrov. Skrb vzbujajoče je, da kratkoročne obveznosti Mercatorja presegajo kratkoročna sredstva za 54,9 milijona evrov, na ravni skupine pa kar za 160 milijonov evrov. Roko na srce, brez negativnega vpliva enkratnih dogodkov je Skupina Mercator lani dosegla čisti dobiček v višini 6 milijonov evrov, leta 2016 pa je poslovala z izgubo v višini 31 milijonov evrov.
Spodbudno je tudi, da se je denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, koliko sredstev družbi ostane za vračilo posojil, naložbe in izplačilo dobičkov, zvišal z 38 milijonov leta 2016 na dobrih 71 milijona evrov lani, na ravni skupine pa z 62,4 na 90,6 milijona evrov. Skupina Mercator ima na voljo likvidnostne rezerve v višini dobrih 15 milijonov evrov, dodatne vire pa namerava pridobiti z monetizacijo nepremičnin in prodajo poslovno nepotrebnega premoženja.
Na ravni skupine so dolgoročne finančne obveznosti konec lanskega leta znašale 765 milijonov evrov, kar je bilo za 4,5 milijona evrov manj kot leto pred tem. Konsolidirane kratkoročne finančne obveznosti so se znižale za 17 milijonov evrov, na 116,4 milijona evrov. V obravnavanem obdobju pa so se za 37 milijonov evrov zvišale poslovne obveznosti, torej do dobaviteljev, in druge obveznosti. Skupina Mercator svoje poslovanje financira pretežno z dolžniškimi viri. Ob vsote vseh sredstev je imela namreč 31. decembra lani le 23 odstotkov lastniškega kapitala.
Padec prihodkov od prodaje
V Mercatorju so lani ponovno začeli monetizacijo nepremičnin, katerih celotna vrednost znaša okoli 1,4 milijarde evrov. Najprej so prodali ogromen trgovski center v Beogradu za 46 milijonov evrov, nato pa ga po sistemu prodaj in najemi vzeli v zakup. Kot smo razkrili v Dnevniku, se je februarja letos začel prodajni postopek 17 največjih in najdobičkonosnejših trgovskih centrov, med njimi prestižnega v Šiški, ki se razprostira na približno 30.000 kvadratnih metrih, največjega v Zagrebu, v katerem obratuje Super Konzum Radnička, in sarajevskega, največjega na bosanskem trgu. V dolgoročnem načrtu so v Mercatorju napovedali, da bodo z monetizacijo nepremičnin do leta 2021 svoj dolg znižali za 320 milijonov evrov.
Prihodki od prodaje Skupine Mercator so se lani znižali za dobra dva odstotka, na 2,15 milijarde evrov. Za približno toliko so bili nižji tudi prihodki Mercatorja, ki so znašali 1,19 milijarde evrov. Toda prvič po letu 2011 je Skupina Mercator zabeležila rast prihodkov iz osnovne maloprodajne dejavnosti v več kot tisoč prodajalnah v državah, nastalih iz nekdanje Jugoslavije. Zvišali so se za 2,5 odstotka, na 1,6 milijarde evrov. Kljub vsem težavam je Mercatorju lani uspelo odpreti in prenoviti 261 prodajaln. Eden ključnih ciljev je postaviti nov logistični center v ljubljanskem BTC, katerega naložba je ocenjena na 100 milijonov evrov.
V Mercatorju so lani nadaljevali dolgoročno partnerstvo z zadrugami in lokalnimi partnerji. Na svojih policah največja slovenska trgovska veriga s 30-odstotnim tržnim deležem ponuja tisoč lokalnih izdelkov stotih dobaviteljev in dvajsetih kmetijskih zadrug. Prvič pa je Mercator postal vodilni trgovec na domačem trgu pri mladi ciljni skupini od 18 do 37 let, pri čemer se je tržni delež zvišal za 14 odstotkov.
V Skupini Mercator je bilo konec lanskega leta 20.354 zaposlenih, kar je bilo za 447 manj kot leto pred tem. Skoraj vsi so bili udeleženi v izobraževanju in usposabljanju, za stimulativno nagrajevanje delavcev pa so v Mercatorju lani namenili 5,9 milijona evrov.
