Letošnja najboljša znanstveno-podjetniška inovacija Univerze v Ljubljani je nov sistem varovanja pomembnih kulturnih rastlin, kot sta krompir in paradižnik. Podjetniška skupina z biotehniške fakultete, fakultete za farmacijo ter Kemijskega inštituta je odkrila spojine, ki onemogočijo delovanje za rastline škodljivih mikrobov. »Odkrili smo, na kakšen način mikrobi napadajo kulturne rastline, in se tega mehanizma lotili z novim pristopom. Z manjšimi količinami sredstev, kot bi jih potrebovali za uničenje mikrobov samih, nevtraliziramo škodljive proteine, ki jih mikrobi izločajo,« je inovacijo razložil član nagrajene raziskovalne skupine Izidor Sosič. »To je tako, kot da bi roparju vzeli orožje, da ne bi mogel oropati trgovine, njega samega pa se niti ne bi lotili,« se je nasmejal.
Nova metoda je zdravju ljudi manj škodljiva, saj so potrebne manjše količine zaščitnih sredstev, kot če bi se mikrobov lotili neposredno. »Sredstva proti mikrobom težko prodrejo v njihovo notranjost, uspešna so le v majhnem odstotku, zato je treba uporabiti velike količine, obenem pa imajo stranske učinke, saj vplivajo tudi na celice drugih organizmov. Če nevtraliziramo zgolj izločene proteine, pa je poseg bolj natančno usmerjen,« pravi Sosič.
V raziskovalni skupini in na Univerzi v Ljubljani so prepričani, da ima odkritje velik globalni potencial. »Bili smo prvi na svetu, ki smo odkrili nov mehanizem, zato smo lahko znanstveni članek o tem objavili v reviji Science,« je ponosen Sosič. Science je ena od dveh najprestižnejših znanstvenih revij na svetu. Odkritje oziroma izum je raziskovalna skupina – poleg Sosiča še Vesna Hodnik, Katja Pirc, Irena Hreljac, David Fabjan in direktor Kemijskega inštituta, profesor Gregor Anderluh – zaščitila z mednarodnim patentom.
»Vendar smo pri trženju odkritja šele na začetku,« pravi Sosič. »Potrebnih bo še veliko nadaljnjih dragih raziskav, ki jih ne bomo mogli izvesti sami.« Trenutno potekajo pogajanja z industrijskimi podjetji, ki bi lahko v partnerstvu z raziskovalci iz Ljubljane razvijala izdelek za trg. Za zdaj je raziskovalce za potencialno sodelovanje nagovorilo podjetje Bayer.
Izstopajo tudi računalniške inovacije
Nagrado za najboljšo inovacijo ljubljanski rektorji podeljujejo že od leta 2010. Letos jo je v roke zmagovalcev predal novi rektor Igor Papič. »Zelo pester nabor prijav skozi leta jasno kaže, da se odlične ideje rojevajo in razvijajo na vseh področjih delovanja univerze, v tehniki, naravoslovju, družboslovju pa tudi v humanistiki in umetnosti. Z oblikovanjem inovacijskega ekosistema, katerega del je tudi Ljubljanski univerzitetni inkubator, želimo v prihodnje še bolj aktivno spodbuditi prenos znanja iz akademskega sveta v poslovno prakso,« je namen inovacijske nagrade razložila prorektorica Tanja Dmitrović.
Poleg »zelenjavne« inovacije sta bili včeraj nagrajena še dva dosežka. Podjetniška skupina s fakultete za farmacijo je razvila za trg potencialno zanimivo metodo, s katero bi bilo mogoče pridobivati učinkovitejša, varnejša in dostopnejša biološka zdravila (razvili so alternativno kromatografsko platformo za izolacijo in čiščenje protiteles); raziskovalca s fakultete za strojništvo pa sta razvila »hibridno toplotno napravo«, ki lahko hladi in segreva prostore, pri tem pa uporablja tudi novo »elastokalorično« tehnologijo. Ta je okolju prijaznejša in ima boljše izkoristke.
Med zanimivimi finalisti – skupaj je bilo v ožji konkurenci za nagrado osem raziskovalno-podjetniških idej – so bile še tržne inovacije na področju trženja vplivnežev (»zvezdnikov« z družbenih omrežij, ki propagirajo določene izdelke ali storitve), metoda prepoznavanja identitete s skeniranjem očesne šarenice ter kolesarsko-virtualna računalniška igra, ki spodbuja telesno vadbo s souporabo digitalnih svetov.
Podjetništvo ni edini cilj
V minulih osmih letih se je za rektorjevo nagrado potegovalo že 210 inovacij. Lani je bila denimo nagrajena združena skupina raziskovalcev s fakultete za arhitekturo ter fakultete za računalništvo in informatiko, ki se je lotila migracijskih izzivov. Ker se bo po napovedih demografov do leta 2050 s podeželja v mesta preselilo 2,4 milijarde ljudi, so zasnovali prilagodljivo metodo urbanističnega planiranja (načrtovanja gradnje novih sosesk), ki je dvakrat hitrejša in skoraj petkrat bolj natančna od obstoječih rešitev. Za prijavljene na razpis univerza vsako leto organizira tudi podjetniške delavnice, na katerih je mogoče izvedeti, kako na osnovi znanstvenih odkritij zasnovati tržno uspešen izdelek. Okoli 20 odstotkov vseh inovacij z ljubljanske univerze, ki so doslej sodelovale na rektorjevem natečaju, je že na trgu. Poleg teh pa so na trgu tudi izdelki drugih raziskovalnih skupin, ki se na razpise niso prijavljale (kandidatura je prepuščena izbiri posameznikov).
Slovenski znanstvenoraziskovalni sistem spodbuja znanstvenike, da bi odkrivali in razvijali »uporabno« znanost. A znanstveniki poudarjajo, da ta smer v znanosti ni edina. Poleg podjetniških idej namreč družba potrebuje tudi temeljno raziskovanje, ki nima tržnega cilja. Na tak, neobremenjen način namreč lahko nastanejo tudi večji znanstveni preboji, ki bodo šele nekoč v prihodnosti dobili uporabno vrednost. Takšno je bilo denimo odkritje elektrike: sprva je šlo za znanstveno »radovednost«, danes pa je elektrika gonilo sveta.
