Glede prihodnosti EU je predsednik DZ v svojem nastopu in pogovorih z drugimi udeleženci konference izpostavil, da identitetna in idejna kriza EU, ki je traja že celo desetletje, še ni razrešena. Poudaril je, da se mora EU ponovno vrniti k svojim izvornim vrednotam demokracije, vladavine prava ter varstva človekovih pravic, zaradi katerih je postala globalni zgled skupnosti držav. Te vrednote pa je po njegovih besedah potrebno predvsem udejanjiti v praksi in ne o njihovem pomenu zgolj razpravljati.
Brglez je tudi poudaril, da se je v okviru razprav o prihodnosti EU treba zavzemati, da unija ostane zvesta dolgoletnim ciljem konvergence, ki lahko edina odpravi neenakosti med državami članicami in njihovimi prebivalci, s tem pa tudi večjo evropsko enotnost. Opozoril je še, da se mora EU zavedati, da širitvena politika ter evropska perspektiva njene soseščine nimata alternative.
Spremenjeno varnostno okolje zahteva ponoven premislek
V okviru vsebinskega sklopa o evropski varnosti in obrambi pa je Brglez izpostavil, da spremenjeno geopolitično okolje, raznovrstne novodobne varnostne grožnje, brexit ter krize v soseščini unije zahtevajo intenzivnejši pristop k skupnim varnostnim in obrambnim politikam povezave.
Če želi EU učinkovito skupno zunanjo in varnostno politiko, mora biti slednja po Brglezovem mnenju ustrezno osredotočena, izkoristiti ključne prednosti unije ter izhajati iz njenih temeljnih vrednot. Predsednik DZ je še dejal, da spremenjeno varnostno okolje z novimi grožnjami od EU zahteva ponoven razmislek o različnih konceptih varnosti ter oblikovanje ustreznih politik in ukrepov. S porastom kibernetskih in hibridnih groženj pa je po njegovem narasla tudi potreba po tem, da EU in njene članice skrbijo za ravnovesje med varnostjo in svobodo posameznikov.
Konferenca že tradicionalno poteka enkrat letno, organizira pa jo parlament države članice, ki je v drugi polovici predhodnega koledarskega leta predsedovala Svetu EU. Tokratno konferenco je gostil estonski parlament.
