Na današnjem drugem nadaljevanju nujne seje je državnozborska ustavna komisija vendarle glasovala o začetku postopka za dopolnitev sprememb ustavnega zakona o NLB. Predlog so zavrnili z desetimi glasovi proti šestim, saj so se koalicijske stranke pridružile mnenju Levice v nasprotovanju spremembam, tako da sta predlagateljici SDS in NSi ostali sami. Že prej je bilo znano, da predlog sprememb ne bo tak, kot sta ga napisali desni opozicijski stranki, z zavrnitvijo začetka postopka pa je odločeno, da ne bo sprejeta nobena sprememba.
»Plenjenje banke se bo nadaljevalo, posledice pa bodo šle v breme slovenskih davkoplačevalcev,« je po seji, ki je bila na predlog SDS zaprta za javnost, dejal predsednik SDS Janez Janša. Po njegovem je razlog za zavrnitev sprememb v tem, da se prepreči privatizacija Nove ljubljanske banke. V podporo te trditve se je skliceval na predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka, ki naj bi pred tedni poslancem povedal, da bi bili potencialni kupci pripravljeni za banko plačati zelo malo, če ne bi bila zaščitena pred negativnimi hrvaškimi sodbami.
Ustavni pravniki proti spremembam
Koalicijske stranke so doslej načeloma podpirale predlog sprememb ustavnega zakona iz leta 1994, katerih cilj naj bi bil dodatna zaščita banke pred sodbami hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog Ljubljanske banke. Kljub temu je bil današnji izid glasovanja pričakovan zaradi novih strokovnih mnenj.
V sredo je namreč svoje mnenje izrazil Inštitut za ustavno pravo, ki ga vodi nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič. Tako kot drugi strokovnjaki pred njim je inštitut menil, da predlog NSi in SDS ni skladen s slovenskim in mednarodnim pravnim redom. Gre za navodila banki, naj ne plačuje zneskov iz sodb, navodilo slovenskim sodiščem, naj zavračajo izvršbe proti banki, ter navodilo finančni upravi, naj povračilno odvzame podjetjem v večinski hrvaški lasti premoženje v vrednosti, ki bi bila na podlagi hrvaških sodb odvzeta Novi ljubljanski banki.
Inštitut je izrazil tudi dvom v smiselnost popravkov predloga sprememb, za katere se je zavzela strokovna skupina, ki jo je imenovala ustavna komisija. Tudi strokovna skupina je nasprotovala zgoraj omenjenim ukrepom, menila pa je, da bi bilo smiselno v ustavni zakon zapisati tako imenovano izjemo javnega reda. Šlo bi za to, da bi slovenska sodišča dobila izrecno možnost, da zavrnejo izvršitev »nezakonitih« hrvaških sodb, čeprav evropsko pravo določa, da morajo članice spoštovati pravnomočne odločitve sodišč drugih članic. Inštitut je ocenil, da je takšen zapis nesmiseln, ker ne bi bil zavezujoč niti za slovenska niti za tuja sodišča.
Slovenija naj toži Hrvaško, če bo treba
Zato tudi strokovna skupina, v kateri ni bilo strokovnjakov s področja ustavnega prava, ni bila več enotna v svojih stališčih. Mednarodna pravnica Dominika Švarc Pipan (ki jo je v skupino predlagala SD) ter ekonomist in soavtor zakona iz leta 1994 France Arhar (SMC) sta se strinjala z inštitutom, preostali člani – Rado Pezdir (NSi), Drago Zadergal (SDS) ter Gorazd Podbevšek (Nepovezani) – pa so vztrajali pri popravkih. Na seji komisije so poslanci koalicije sledili mnenju svojih dveh članov strokovne skupine, Levica pa je bila od začetka proti spremembam.
Predsednik državnega zbora Milan Brglez in Dominika Švarc Pipan sta po seji dejala, da banka ni nezaščitena. Kot je pojasnila strokovnjakinja, poročevalka komisije, ima NLB možnost, da hrvaške sodbe izpodbija v pravnih postopkih, najprej na hrvaških in nato na mednarodnih sodiščih. Če bi bila banka neuspešna, pa bi bila smiselna tudi tožba Slovenije proti Hrvaški.
