Francoski predsednik Emmanuel Macron nadaljuje tridnevni obisk v ZDA v na videz sproščenem ozračju. Najbrž pa mu ne bo uspelo doseči glavnega cilja obiska. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč že danes dopoldne pred novinarji, potem ko je na vse pretege hvalil prisotnega Macrona, nenadoma poudaril, da povsem drugače gledata na jedrski sporazum z Iranom iz leta 2015.
»Ta sporazum je katastrofa, gre za nesmiseln in bedast tekst,« je dejal Trump. »Nikoli ne bi smel obstajati.« Med volilno kampanjo je Trump podobno raztrgal ta sporazum in po vselitvi v Belo hišo dal Franciji, Veliki Britaniji in Nemčiji čas do 12. maja letos, da ga izboljšajo, sicer bodo ZDA iz njega izstopile. Vse druge teme Macronovega obiska, tudi vprašanje carin na aluminij in jeklo, so zato v resnici manj pomembne.
Načrt B obstaja
Macron je pred nekaj dnevi poudaril, da nima načrta B, ki bi preprečil Iranu, da izdela jedrsko orožje. A danes je na novinarski konferenci dal vedeti, da je za sklenitev novega sporazuma, ki bi dopolnil dosedanjega, tako da bi bil sprejemljiv tudi za Trumpa. Dotikal bi se štirih vprašanj, predvsem raketnega programa Irana in njegovega ravnanja v regiji. Torej naj bi načrt B obstajal, vsekakor pa je vprašanje, kako se bo odzval Iran, ki bo verjetno čutil, da ga je Francija izdala.
Glede Sirije sta Trump in Macron pokazala pripravljenost, da skupaj sodelujeta pri iskanju politične rešitve, pri čemer naj bi preprečila »hegemonijo« (očitno rusko). Trump se zavzema za to, da bi države iz regije začele z denarjem in vojaki namesto ZDA skrbeti za Sirijo. Obenem je bil optimističen glede pogovorov s Severno Korejo, a hkrati povsem jasen: pričakuje, da se bo Kim Jong Un odpovedal jedrskemu orožju.
Neprikrito za neenotno Evropsko unijo
Zanimivo je tudi Trumpovo obžalovanje, da je glede gospodarskih vprašanj ameriška sogovornica Evropska unija in ne samo Francija. »Vprašanje trgovine s Francijo je zapleteno, ker je tu EU. Ta je z nami zelo nepopustljiva in ima carine, ki so nesprejemljive.« Trump je tako precej jasno nakazal, da si prizadeva za šibko in neenotno EU, kar je veljalo tudi za prejšnje ameriške predsednike, ki pa so to poskušali bolj prikriti.
Pariz prvi evropski sogovornik
Bilo pa je prav smešno in ne prav primerno, ko je Trump vpričo novinarjev hotel pokazati, kako blizu sta si z Macronom, in mu z nasmeškom nekaj odstranjeval z obleke na ramenu. Dejal je, da gre za prhljaj, in pojasnil: »Mora biti brezhiben. On je brezhiben.« Morda ga je hotel v resnici na neki način ponižati.
Vsekakor se pogosto pogovarjata po telefonu. V tednu pred skupnimi raketnimi napadi na sirska skladišča kemičnega orožja 13. aprila sta se pogovarjala vsak dan. Trump je potreboval sogovornika na drugi strani Atlantika, medtem ko se je nemška kanclerka Angela Merkel v zadnjega pol leta večinoma dogovarjala o novi vladni koaliciji, britanska premierka Theresa May pa o brexitu.
Macron pa je že ob njunem prvem srečanju maja lani z znamenitim stiskom rok pokazal, da zna s Trumpom navezati stik kot noben drug voditelj. Na vsak način so v Londonu zaskrbljeni, ker naj bi Velika Britanija izgubljala status najtesnejšega zaveznika.
