O spremembah »cepilne« zakonodaje bo očitno odločala prihodnja vlada. Člani državnozborskega odbora za zdravstvo se o noveli zakona o nalezljivih boleznih, ki so jo pripravili v SMC in bi močno otežila vpise neupravičeno necepljenih otrok v vrtec, včeraj ob obstrukciji večine strank niso izrekali. O zakonskih ukrepih za dvig precepljenosti bi lahko poslanci ta teden odločali na izredni seji, a večina poslanskih skupin spreminjanju zakonodaje tik pred iztekom mandata nasprotuje. Tako so napovedali tudi obstrukcijo izredne seje državnega zbora.
Stroka medtem opozarja, da nalezljive bolezni niso izginile. Za povprečnega Evropejca je tveganje, da bo zbolel za otroško paralizo ali davico, res izjemno majhno, je spomnila dr. Maja Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Pri tetanusu pa se tveganje ni zmanjšalo. »Nahaja se v zemlji in nesnagi. Ni načina, da bi tveganje zmanjšali drugače kot s cepljenjem.«
Poleg tega lahko nekatere bolezni v Slovenijo pridejo tudi iz drugih evropskih držav, kar se je občasno že dogajalo v primeru ošpic. Po letih upadanja se je precepljenost otrok lani sicer zvišala: pri zaščiti pred ošpicami, mumpsom in rdečkami se je dvignila s predlanskih 92,3 odstotka na 93,2 odstotka. Najvišja, skoraj 97-odstotna, je bila v murskosoboški regiji, najnižja pa v Ljubljani (90-odstotna).
Maja Jurjevec z ministrstva za zdravje je spomnila na niz ukrepov za dvig precepljenosti v zadnjem času, od širšega obveščanja javnosti do izobraževanja zaposlenih v zdravstvu. »Vsem, ki dvomijo o cepljenju, bo treba ponuditi kredibilne in strokovne informacije.« Na ministrstvu za zdravje so pripravljali tudi zakonske spremembe, a predloga niso predstavili. Ideje, ki so se pojavljale v zdravstveni politiki in stroki, je na začetku letošnjega leta povzel poslanski predlog. Poleg omejitev pri vpisih v javne vrtce bi med drugim prinesel še obvezno individualno izobraževanje za starše, ki bi cepljenje otroka odklanjali kljub priporočilom stroke.
