Od Slovenije do Albanije je Balkanski polotok bogato obdarjen z gorskimi rekami, jezeri in narodnimi parki. Lokalnim skupnostim reke zagotavljajo ribe in sveže vire pitne vode, poslovneži pa jih vidijo kot neizkoriščen potencial za gradnjo hidroelektrarn oziroma akumulacijskih jezer. Poleg že več kot tisoč obstoječih naj bi v prihodnjih letih v Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Makedoniji ter Albaniji zgradili še več kot 3000 hidroelektrarn, z jezovi, poplavljanjem velikih zemljišč in preusmerjanjem toka rek pa bi povzročili nepopravljivo škodo rekam, divjini in lokalnim skupnostim.
Sredi marca je Bankwatch, češka nevladna skupina za človekove in okoljske pravice ter nadzor nad finančnimi institucijami, sporočila, da evropske banke financirajo 3000 hidroenergetskih projektov na Balkanu in da so za gradnjo zagotovile za 727 milijonov evrov kreditov. V Bankwatchu so to financiranje poimenovali »hidroenergetski cunami«, po njihovih ugotovitvah pa naj bi Evropska banka za obnovo in razvoj ter Evropska investicijska banka financirali na Balkanu gradnjo veliko več hidroelektrarn, kot sta doslej javno razkrili.
Patagonia, proizvajalec gorniških oblačil iz ZDA, se je načrtovanim gradnjam uprla z okoljsko kampanjo Blue Heart (Modro srce). Na prvi pogled se zdi nenavadno, da se za ohranitev rek v jugovzhodni Evropi zavzema kalifornijsko podjetje, vendar je Patagonia vodilno ameriško podjetje ne le pri upoštevanju trajnostnih načel proizvodnje, ampak je tudi na čelu več kot 350 ameriških podjetij, naravovarstvenih skupin in staroselskih plemen, ki ostro nasprotujejo konec lanskega leta sprejetemu zakonu ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je z njim uzakonil industrijske dejavnosti tako v aljaškem Arktičnem nacionalnem zatočišču za divje živali kot v ducatu ameriških nacionalnih naravnih spomenikov. Med njimi sta tudi Bears Ears, ki vključuje sveta zemljišča indijanskih plemen in slovi kot raj za plezalce, ter slikoviti Grand Staircase - Escalante v Utahu. V Velikem kanjonu bodo tako spet kopali uran, rudarjenje pa bo dovoljeno še v kopici naravnih parkov. Peticijo Patagonie za ohranitev ameriških naravnih spomenikov je podpisalo več milijonov ljudi.
Balkanski hidroenergetski apetiti
V navezi s koalicijo nevladnih okoljskih organizacij iz Nemčije in balkanskih držav je Patagonia podprla tudi prizadevanja za ohranitev rek v jugovzhodni Evropi. Konec marca je objavila spletno peticijo proti gradnji hidroelektrarn, aprila pa objavila videofilm o trenutnem stanju rek na Balkanu. S tem poskuša izvajati pritisk na investitorje in banke, ki financirajo hidroenergetske projekte, in doseči ohranitev zadnjih divjih rek v Evropi.
»Prepričan sem, da ta prostor potrebuje in zasluži varovanje,« je dejal ustanovitelj Patagonije Yvon Chouinard. »To, da so nekatere največje finančne institucije podprle zastarelo izkoriščevalno tehnologijo in da financirajo gradnjo novih jezov na nekaterih od zadnjih divjih krajev v Evropi, je razmetavanje denarja in moralna travestija.«
V več balkanskih državah, ki naj bi bile vključene v prihodnjo širitev Evropske unije, sta hidroenergija in premog glavna domača vira proizvodnje električne energije, izpolnitev ciljev EU pri omejitvi izpustov toplogrednih plinov pa nameravajo doseči z gradnjo novih hidroelektrarn. Ironično bi prav te hidroelektrarne še bolj ogrozile reke in poplavile obsežne ekosisteme.
Tretjina novih hidroenergetskih projektov na Balkanu je načrtovanih v zaščitenih območjih, mednarodno priznanih kot območjih velike biološke raznovrstnosti. 118 hidroelektrarn naj bi zgradili celo v nacionalnih parkih. Hidroenergetski projekti, ki jih že izvajajo, predvsem pa omenjeno poročilo Bankwatcha, so v lokalnih okoljih spodbudili aktivizem in miroljubne proteste. Ljudje iz vasi Kruščica v Bosni in Hercegovini so skoraj leto dni mirno protestirali, da bi zaščitili reke svoje skupnosti, njihov edini vir pitne vode.
Kajakaški aktivizem
Patagonia že od leta 2015 intenzivno nasprotuje gradnji jezov in hidroelektrarn v ZDA. Financirala je tudi dokumentarni film DamNation, v katerem je osvetlila uničujoče posledice zajezitve rek pri gradnji hidroelektrarn in poskušala omajati splošno prepričanje, da je hidroenergija zelena in čista. Jezovi uničujejo ribji zarod in prosto živeče živali, povzročajo preseljevanje lokalnih skupnosti in poslabšujejo oskrbo s pitno vodo, pravijo v filmu DamNation. Od leta 1970 so jezovi bistveno pripomogli k 81-odstotnemu globalnemu zmanjšanju sladkovodnega življa in k temu, da se je razselilo od 40 do 80 milijonov ljudi. Zaradi jezov izhlapi več vode, kot jo ljudje porabijo, velike hidroelektrarne povzročijo vsako leto izpust 104 milijonov ton metana.
V Sloveniji je zgolj na Savi načrtovanih 12 novih hidroelektrarn, vendar mediji o tem zelo malo poročajo. Državni zbor je 21. marca zavrnil vladni predlog za gradnjo devetih velikih hidroelektrarn na srednji Savi, od tega treh v vplivnem območju Natura 2000 in šestih v območju Natura 2000. V Brežicah deluje iniciativa NE JEZimo SAVE, ki nasprotuje načrtovani gradnji hidroelektrarne Mokrice. Februarja so priredili predavanje o vplivih hidroelektrarn na rečne ekosisteme in o postopku presoje vplivov na okolje za HE Mokrice, predstavnik energetike, ki se je udeležil dogodka, pa je bil po zapisu na spletni strani Društva za preučevanje rib Slovenije tudi »žaljiv do obiskovalcev in nasprotnikov gradnje HE Mokrice«. Kot navajajo v društvu, bi gradnja HE Mokrice uničila celotno območje Natura 2000 spodnja Sava, uničena bi bila tudi vsa zadnja drstišča v spodnji Savi. V vladnem okoljskem poročilu za to načrtovano hidroelektrarno manjkajo osnovne študije o vplivih na naravo, zagovorniki pa ocenjujejo, da gre za »nebistven« poseg.
Za ohranitev divjih balkanskih rek se v Sloveniji intenzivno zavzemajo tudi kajakaški aktivisti pod vodstvom bivšega olimpijca Roka Rozmana. Spomladi 2016 in 2017 so izpeljali Balkan Rivers Tour, ki so se ga udeležili kajakaši iz vse Evrope. Skupaj so poldrugi mesec veslali po najbolj ogroženih rekah Balkanskega polotoka, povzpeli pa so se tudi na več pomembnih hribov. Gibanje je lani priredilo približno 20 predstavitev problematike rek na Balkanu, tudi po evropskih mestih, pred mesecem dni pa so se preimenovali v Balkan River Defence, ki se aktivno zavzema za ohranitev rek oziroma se bori proti načrtovanim gradnjam jezov za hidroelektrarne. Septembra bodo izpeljali tretji Balkan Rivers Tour, tokrat bodo s kajaki potovali v nasprotni smeri, od Albanije do Slovenije, mimogrede pa bodo po prestolnicah balkanskih držav predstavljali svoj dokumentarni film Undamaged.
