Večina vsakodnevnih ukrepov, kot sta izvrševanje predpisov in ozaveščanje, se izvaja na nacionalni in regionalni ravni, evropska komisija pa trenutno pripravlja vrsto konkretnih ukrepov, s katerimi želi spodbuditi nadaljnji napredek. Med ukrepi bi lahko bila revizija evropskih predpisov o varnosti vozil in izboljšanje varnosti cestne infrastrukture ter pobuda za varen prehod na avtonomno mobilnost. Pripravljajo tudi nov okvir za varnost v prometu za obdobje od leta 2020 do 2030.
25 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev so lani našteli na Švedskem, ki je bila najvarnejša članica EU. V Združenem kraljestvu je bilo 27 in na Nizozemskem 31 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev.
»Lani je na evropskih cestah umrlo 25.300 ljudi, še veliko več jih je utrpelo poškodbe, ki so jim spremenile življenje. Za temi številkami je veliko žalosti in bolečine. Varnost v cestnem prometu je seveda odgovornost, ki si jo delimo z državami članicami. A prepričana sem, da lahko EU stori več, da bolje zaščiti svoje državljane. Komisija trenutno pripravlja vrsto konkretnih ukrepov, ki jih nameravamo predstaviti v prihodnjih tednih. Cilj je jasen: rešiti več življenj na naših cestah,« pravi Violeta Bulc, evropska komisarka za promet.
Število smrtnih žrtev v EU se zmanjšuje
Leta 2017 je na cestah v Evropski uniji umrlo 25.300 ljudi, kar je 300 manj kot leta 2016 in 6200 manj kot leta 2010. Ta trend je spodbuden, vendar bo uresničitev cilja EU, za polovico zmanjšati število smrtnih žrtev na cestah med letoma 2010 in 2020, precejšen izziv. Poleg tega se ocenjuje, da je bilo lani nadaljnjih 135.000 ljudi huje poškodovanih. Med njimi je bilo veliko ranljivih udeležencev – pešcev, kolesarjev in motoristov. Smrti in poškodbe v cestnem prometu imajo posledice tudi za družbo kot celoto, saj se njihovi družbenogospodarski stroški ocenjujejo na 120 milijard evrov na leto.
32 % manj smrtnih žrtev v letu 2017 glede na leto 2016 je bilo v Estoniji, kjer so dosegli največje zmanjšanje. Na drugem mestu je Slovenija, kjer je bilo smrtnih žrtev za petino manj. Na slovenskih cestah je namreč umrlo 50 oseb na milijon prebivalcev.
63 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev so evropske ceste v povprečju imele leta 2010, lani »le« 49. Močno nad povprečjem so bile lani Romunija (98 umrlih na milijon prebivalcev), Bolgarija (96), Hrvaška (80), Poljska (75) in Latvija (70). V Romuniji in na Hrvaškem se je število smrtnih žrtve glede na leto prej celo povečalo.
